Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja s sumi pranja denarja v NLB in Novi KBM, danes nadaljuje z zaslišanji prič, ki prihajajo iz vrst organov pregona in nadzora.
Direktor bančnega poslovanja v Banki Slovenije Matej Krumberger je ocenil, da je bil primer Farrokh, v okviru katerega naj bi prek NLB oprali za približno milijardo dolarjev, izreden primer, zaradi katerega so tudi v Banki Slovenije izvedli izredni nadzor in izdali ukrepe zoper NLB zaradi kršitve zakonskih določil. Pri Novi KBM, kjer gre za sum pranja denarja domnevno italijanskih mafijskih podjetij, pa je šlo za redne postopke pregledovanja bank, kjer so ugotovitvam prav tako sledili ukrepi. Postopek v tem primeru še teče, zato o podrobnostih ni mogel govoriti.
Na vprašanje, zakaj je bil prekrškovni postopek proti NLB ustavljen, Krumberger ni znal odgovoriti, saj za to ni bil pristojen in odgovoren. "Moje razumevanje iz internih razprav pa je bilo, da gre za kompleksne postopke dokazljivosti dokumentacije in zadevi ni enostavno priti zadevi do konca," je pojasnil.
S temi odgovori pa ni bil zadovoljen predsednik preiskovalne komisije predsednik Jani Möderndorfer, ki je vztrajal, da želi komisija poiskati odgovorne za pranje denarja v slovenskih bankah.
Krumberger je ponovil, da je šlo za izreden primer, saj se sam v slovenskih bankah ne spomni tako deviantnega primera. Tudi po njegovem odkritju so se razmere v NLB precej izboljšale. "S tem smo naš nadzorniški namen, in sicer zmanjševanje tveganja, dosegli," je pojasnil. V bančnem sistemu sicer obstajajo nekateri problemi, ki pa jih, kot je zagotovil, odpravljajo, zato bi težko govoril o "krivdi za nastalo stanje".
Furlan o primeru Farrokh ni bil obveščen
Donedavni vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, ki je pred tem vodil tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU), je pojasnil, da NPU v času njegovega vodenja ni preiskoval sumov kaznivih dejanj v primeru Farrokh, saj o tem niso bili obveščeni. Za ta primer je izvedel iz medijev junija lani, nato pa je tožilstvo takoj ustanovilo posebno preiskovalno komisijo.
Prav tako imajo specializirano preiskovalno skupino, ki se od lanske jeseni ukvarja s primerom domnevnega pranja denarja v Novi KBM. "Več pa o primerih ne bi govoril, ker sta v fazi preiskave," je dodal. Spomnil je, da je kaznivo dejanje pranja denarja eno najtežje dokazljivih kaznivih dejanj v Sloveniji, saj je treba dokazati tudi predhodno kaznivo dejanje, iz katerega naj bi izhajal opran denar.
Furlan je moral odgovarjati tudi na vprašanje, ali bi ga moral tedanji vodja preiskav Robert Slodej obvestiti o morebitnih prijavah v primeru Farrokh. "Če bi bil dovolj utemeljen sum, bi to najbrž storil," je dejal Furlan.
Slodej o zadevi Farrokh: Iz zadeve nisem zaznal eksplicitnih znakov kaznivih dejanj pranja denarja
O tem je pred komisijo danes spregovoril tudi Slodej, ki je dejal, da je konec leta 2010 sprejel dokument Komisije za preprečevanje korupcije o tej zadevi, vendar ni bil v takšni obliki, kot je bila praksa pri predaji sumov. Glede na vsebino je razumel, da gre za operativno informacijo, ki bi lahko bila podlaga za nadaljnje delo.
"Iz zadeve nisem zaznal eksplicitnih znakov kaznivih dejanj pranja denarja. Zadevo sem preveril na policiji in ugotovil, da predmet obravnavajo že na oddelku za financiranje terorizma, vsebine preiskave pa mi niso razkrili," je pojasnil Slodej. Z Albertom Černigojem s tega oddelka sta se po njegovih besedah dogovorila, da ga v primeru, da ugotovijo kazniva dejanja, o tem obvestijo. Več pa o sami preiskavi ne ve.
Komisija, ki je na današnjo sejo povabila 10 prič, je za zaprtimi vrati danes že zaslišala tudi nekdanjega direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Sebastjana Selana.
Preiskovalci vztrajajo: Primer Farrokh smo obravnavali strokovno in profesionalno
Predstavniki več policijskih oddelkov in uradov, ki so se v preteklih letih ukvarjali s primerom Farrokh in sumom pranja denarja v NLB, sicer vztrajajo, da so primer vodili strokovno in profesionalno. Pri tem niso našli dokazov za pranje denarja, še težje pa bi dokazali, da je šlo za kaznivo dejanje, namenjeno financiranju terorizma.
Albert Černigoj tako ni pristal na očitke, da preiskovalci niso storili dovolj pri preiskavi tega primera. Kljub temu da ni bilo dokazov za kaznivo dejanje pranja denarja, pa so kriminalisti in policisti po njegovih besedah storili vse, da bi lahko dokazali kakršnokoli drugo kaznivo dejanje. "Delovali smo več kot strokovno in profesionalno," je poudaril.
Vodjo sektorja za gospodarsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič je pojasnil, da ni dobil odveze molčečnosti, saj ga generalni direktor policije te lahko odveže le na podlagi predloga sodišča, zato je lahko podal le najosnovnejše informacije o primerih.
Glede primera suma pranja denarja v NLB je dejal, da je bila zadeva preverjena na več ravneh. "Sam prenos denarja ni kazniv, kaznivo je tisto dejanje, iz katerega je denar izhajal in s tem smo se tudi ukvarjali," je pojasnil Florjančič. Težave so imeli, ker iz obvestila Urada za preprečevanje pranja denarja ni bilo razvidno predhodno dejanje, ki je bilo ključnega pomena, prav tako ni bilo indicev, da je bila v ozadju kriminalna dejavnost.
Zavrnil je informacije, da je policija primer zaprla po enem letu, saj je "zadeva živa in nanjo niso pozabili". Poudaril je, da ni nobenega razloga, da se policija te zadeve ne bi resno lotila. S tem pa se ni strinjal predsednik preiskovalne komisije Jani Möderndorfer, ki je vztrajal, da je popolnoma jasno, da je šlo v tem primeru za pranje denarja, le tega nekdo ni preiskal.
Nekdanji prvi mož Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Marjan Fank pa je ob tem dodal, da operativci že dalj časa opozarjajo na nekooperativnost finančnega sektorja, ne samo Banke Slovenije, težave pa nastajajo pri pretoku informacij. Ta se je delno izboljšal, bistveno pa ne.
Prav tako nekdanji vodja NPU Bruno Blažina, ki je bil danes kot priča vabljen pred komisijo, pa je pojasnil, da ni dobil odveze molčečnosti, zato danes ni bil zaslišan in bo pred komisijo vabljen ponovno.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.