FOTO: V EU človekove pravice manj pomembne

Tudi letos mednarodni dan človekovih pravic, ki ga obeležujemo danes, zaznamujejo opozorila k različnim kršenjem človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik predvideva, ''da bo v prihodnje prihajalo predvsem do bolj množičnih kršitev socialno-ekonomskih pravic. Kršitev človekovih pravic sta nedvomno tudi revščina in posledična prizadetost človekovega dostojanstva".

Čebašek Travnikova hkrati opozarja, da kriza ne sme biti izgovor za zmanjševanje človekovih pravic na katerem koli področju in mora država "zagotoviti, da lahko prebivalci s svojim delom ustvarijo dohodek za dostojno življenje". Zaradi vse manjšega zaupanja v državne institucije se zmanjšuje tudi učinkovito varstvo človekovih pravic, meni varuhinja in ob tem navaja sodstvo, zdravstvo in socialno varstvo.

Več kot 100 pobud posameznikov

Varuh vsako leto prejme okoli 100 pobud posameznikov, ki zadevajo delo policije, je povedal namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih. Največkrat se nanašajo na ravnanje policije v cestnem prometu, delež po oceni varuha utemeljenih pobud pa je nekaj več kot 20-odstoten.

Dejstvo, da pobude in pritožbe največkrat zadevajo ravnanje policije v cestnem prometu ne preseneča, saj je teh postopkov policije tudi sicer največ, je povedal Šelih. Sicer pa pobude zadevajo tudi izvrševanje posameznih policijskih pooblastil – na primer odvzem prostosti, pridržanje in uporabo sredstev za vezanje in vklepanje.

Ravnatelj Višje policijske šole na Policijski akademiji Ivo Holc je poudaril, da se na akademiji zavedajo, da etika, integriteta in človekove pravice ogromno pomenijo pri vsakdanjem policijskem delu. Zavedajo se tako vloge policista v družbi, kot tudi tega, da se mora policist svojega poslanstva zavedati še posebej v segmentu človekovih pravic in svoboščin.

Robert Ferenc, ki v upravi uniformirane policije vodi oddelek za organizacijo in pooblastila, je v zvezi s številom prijav varuhu povedal, da se sto prijav morda sliši veliko, koliko je utemeljenih, pa je drugo vprašanje. Kot je pojasnil, policisti samo v cestnem prometu letno izrečejo približno 500.000 represivnih ukrepov, poleg tega pa uporabijo tudi 8000 prisilnih sredstev zoper 5000 oseb.

V policiji se po njegovih besedah zavedajo, da prihaja do primerov, ko policisti prekoračijo svoja pooblastila in s tem posegajo v človekove pravice, a Ferenc ocenjuje, da je takšnih primerov malo. Pomembno je predvsem, da se s takšnimi primeru na policiji soočijo in primerno ukrepajo.

Kršenje človekovih pravic je stalnica sveta

Na področju kršenja človekovih pravic v Sloveniji so v Amnesty International (AI) Slovenija najaktivnejši na področju diskriminacije, položaja romske skupnosti in dela na policiji. Kot najbolj pereči izpostavljajo področji urejanja kršitev pravic izbrisanih in izobraževanja romskih otrok.

Pri izbrisanih se po njihovih ocenah stvari po slabih 18 letih premikajo korak naprej, "saj bo zakon veliki večini izbrisanih sedaj uredil vsaj pravni status v državi". Napredek se po njihovem kaže tudi pri naslavljanju učinkovitega dostopa romskih otrok do izobraževalnega sistema.

Letos je sicer AI začel globalno kampanjo Zahtevamo dostojanstvo, v okviru katere pozivajo k odpravi kršitev človekovih pravic, ki poganjajo in poglabljajo revščino. Revni ljudje se namreč ne soočajo zgolj s prikrajšanjem, ampak so ujeti v začarani krog pomanjkanja, negotovosti, izključevanje in prezrtosti.

Pri predsedniku govorili o pravicah v EU

Predsednik republike Danilo Türk pa je pripravil pripravil pogovor na temo človekovih pravic, na katerem se je večina udeležencev strinjala, da bi morala EU vrniti človekove pravice na mesto, kot so ga že imele. V svoji zunanji politiki pa bi se jim morala odločneje in jasno postaviti v bran. Izhodišče za debato je bila predsednikova ugotovitev, da v EU človekove pravice niso več tako visoko na ravni prioritet, kot so bile, oziroma, da nimajo več take moči. S tem se je strinjala večina razpravljavcev, ki so ob tem izpostavili naloge, ki bi jih morale za večjo uveljavljanje človekovih pravic tako v EU kot drugod v svetu izvajati evropske institucije in države članice unije.

Irena Brinar s Fakultete za družbene vede je kot primer zmanjšanja pomena človekovih pravic v EU izpostavila to, da so se kot kriterij za sprejem v EU izgubile v širšem kontekstu spoštovanja prava in zakonitosti, tako da so bili ob zadnji širitvi leta 2004 vsi drugi kriteriji bolj pomembni.

Lotte Leicht, direktorica urada za EU mednarodne organizacije Human Rights Watch, se je strinjala, da bi morali biti evropski poslanci bolj dejavni in dajati pobude glede teh vprašanj, ne pa da se nanje odzivajo, potem ko so odločitve na ravni unije že sprejete.

Nevladne organizacije s področja duševnega zdravja ter državni svet so današnji dan že dopoldne v DZ obeležili s posvetom o človekovih pravicah in duševnem zdravju. Največji problem je stigmatizacija teh oseb, poudarja koordinator posveta Srečko Brumen.

Gantar: Dvig minimalne plače naj bo srednjeročen cilj

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS) se je ob 12. uri zbrala na polurni mirni manifestaciji nasproti DZ, z manifestacijo so opozorili, da so tudi delavske pravice sestavni del človekovih pravic.

Kasneje pa je predsednik Državnega zbora Pavel Gantar sprejel delegacijo ZSSS, ki jo je vodil predsednik Dušan Semolič. Predstavniki sindikata so opozorili na probleme, povezane s pravičnim plačilom za delo, ki naj bi omogočalo kvalitetno in dostojno življenje v naši državi, o čemer govori tudi Splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki jo je leta 1948 sprejela in razglasila Generalna skupščina ZN.

Semolič je poudaril, da velika večina delavcev kljub trdemu delu živi slabo življenje in da preveč ljudi za pošteno opravljeno delo prejema minimalno plačo, ki ne dosega 600 evrov. Izrazil je željo, da bi bili država in delodajalci bolj občutljivi do zahtev delavstva in sindikatov. Prepričan je tudi, da je premik nujno potreben v dobro celotne družbe.

Gantar pa je poudaril, da si mora družba prizadevati za višje standarde, tudi plače, da bi lahko živeli bolje, in da morajo biti prizadevanja sindikatov in delavstva glede minimalne plače 600 evrov neto cilj, dosežen v srednjeročnem obdobju. Po njegovem mnenju je socialni dialog trenutno na pomembni preizkušnji, saj je treba dogovor med socialnimi partnerji najti v razmeroma kratkem času.

Spoštovanje človekovih pravic nikoli dokončana naloga

Na ministrstvu za pravosodje pa so zapisali, da je spoštovanje človekovih pravih nikoli dokončana naloga. Od demokratičnih sprememb naprej se občutljivost na morebitne kršitve človekovih pravic pri nas močno povečuje, zaradi česar je še toliko bolj pomembno, da država zagotavlja učinkovite mehanizme varstva človekovih pravic, na čelu s sodnim varstvom, menijo v ministrstvu za pravosodje.

Na ministrstvu ob poudarjajo, da je bilo v zadnjih letih v ospredju prizadevanje za zagotavljanje sodnega varstva v razumnem roku, kar je ministrstvo za pravosodje v letošnjem letu dodatno okrepilo še z alternativnim reševanjem sodnih sporov, razbremenitvijo sodišč v zadevah, kjer intervencija sodnika ni nujno potrebna (v zapuščinskih zadevah) in krepitvijo poslovanja sodišč s poudarkom na sodnem managementu.