Krpanje kadrovske luknje na šolah: noveli zakona se obeta zelena luč

Dodatno obrazložitev predloga novele zakona o organizaciji ter financiranju vzgoje in izobraževanja, ki so ga v parlamentarni postopek vložili poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice, je na seji v imenu predlagateljev podal Gašper Ovnik (Svoboda). "Novela naslavlja trenutno situacijo pomanjkanja strokovnih delavcev na tem področju in z malimi koraki poenostavlja nekatere postopke za lažje zaposlovanje teh," je dejal in dodal, da se dotikajo tudi dokazovanja znanja slovenskega jezika.

Z novelo po njegovih navedbah skrajšujejo tudi postopke sprejemanja podzakonskih predpisov, s katerimi minister določi izobrazbo, saj strokovni svet že v postopku sprejemanja izobraževalnih programov določi posebni del programa, ki je podlaga za določitev izobrazbe. Zato po njegovih besedah ni potrebno, da bi strokovni svet naknadno podal še mnenje glede predloga pravilnika.

"Novela ne bo imela finančnih posledic na državni proračun, predstavlja pa majhen, a pomemben korak pri reševanju kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju, ki postaja vse večji izziv," je zaključil Ovnik. Veljati bo sicer začela 15 dni po objavi v uradnem listu.

Vlada pozdravlja sprejem tega zakona, ker se zaveda, da na kratki rok rešujemo zlasti pomanjkanje kadrov v izobraževanju, je poudaril minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. Med drugim je izrazil zadovoljstvo nad rešitvijo, da šole in vrtci, ki so bili udeleženi v poskusu uvedbe novega programskega elementa ali novosti, izvajajo to še do izteka naslednjega šolskega leta po zaključku poskusa.

Podporo predlogu so napovedali v koalicijskih poslanskih skupinah. Poslanec Damijan Zrim (SD) je med drugim povedal, da bodo po novem lahko šole zaposlile kandidata, ki izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe brez strokovnega izpita za dve leti, ali kandidata, ki izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nima pa pedagoškega znanja, za tri leta. Ob tem je spomnil, da pri nas primanjkuje okoli 4000 učiteljev in da se bo v prihodnjih desetletjih upokojila kar tretjina učiteljev.

Tudi v Levici po besedah poslanke Tatjane Greif menijo, da je predlagana rešitev dobra, a da je lahko le začasna. Strinjajo se s šolskim sindikatom Sviz, da je izpolnjevanje pogoja pedagoške izobrazbe ključnega pomena za samo kakovost pedagoškega dela in izobraževalnega procesa. Zato bi bilo po njenem prepričanju dobro veljavnost ukrepa poučevanja brez pedagoško-andragoškega znanja časovno omejiti.

Kljub velikim prizadevanjem poslancev za rešitev kadrovske problematike pa se v Svobodi po navedbah poslanke Mirjam Bon Klanjšček nadejajo sistemskih rešitev, ki bodo izzive v vzgoji in izobraževanju naslovile celovito, dolgoročno in s ciljem višjega vrednotenja učiteljskega poklica, hitrejšega odziva na zahteve današnjega časa in krepitve prenosa znanja in veščin.

Predlogu ne bodo nasprotovali niti v opoziciji. Poslanka Iva Dimic (NSi) je opozorila, da je treba reševanje kadrovskega pomanjkanja učiteljskega poklica reševati sistematično. Meni, da se zakon na prvi pogled bere lepo, a v sebi skriva tudi pasti in nedorečenosti. Ali so predlagane rešitve smiselne in gredo v smer zagotavljanja kakovosti izobraževanja za naše otroke, se je vprašala, a dodala, da v NSi predlogu ne bodo nasprotovali, saj se šole zlasti pri strokovnih predmetih soočajo s pomanjkanjem učiteljev.

Tudi v SDS, kjer se zavedajo nujnosti reševanja kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju, saj so navsezadnje na to že večkrat opozorili, predlogu ne bodo nasprotovali, je povedala poslanka Alenka Helbl. A je opozorila, da predlagane spremembe ne bodo prinesle takojšnjih rešitev in da se je treba čim prej lotiti sistemskih rešitev skupaj z vsemi vključenimi v pedagoške procese.

Odločanje o predlogu novele bodo v skladu s časovnim potekom seje DZ opravili danes v okviru glasovanj.