Kronično ledvično bolezen ima vsak deseti odrasli. Kako jo odkrijemo?

Današnji svetovni dan ledvic je posvečen predvsem ženskam, ki so kroničnim boleznim ledvic izpostavljene pogosteje. Po nekaterih raziskavah naj bi jo imelo kar 14 odstotkov žensk in 12 odstotkov moških, vendar je število žensk, ki se zaradi odpovedi ledvic zdravijo z dializo, manjše od števila moških. To razliko na spletni strani svetovnega dneva ledvic pripisujejo dejstvu, da pri ženskah kronična ledvična bolezen napreduje počasneje kot pri moških.

Kronična ledvična bolezen večinoma nastane zaradi nezdravega načina življenja, z zgodnjo ugotovitvijo pa jo je mogoče upočasniti ali zaustaviti njeno napredovanje.

Na testiranje še posebej vabijo skupine ljudi, pri katerih je večja verjetnost, da nastane kronična ledvična bolezen, ker imajo sladkorno bolezen, zvečan krvni tlak, bolezni srca ali ožilja, čezmerno telesno težo, sečne kamne, povečano prostato, avtoimunske bolezni, dedno ledvično bolezen ali svojce, ki so jim ledvice odpovedale. Ogroženi so tudi starejši od 50 let in kadilci.

Kronična ledvična bolezen je namreč zelo pogosta, ima jo vsaj eden od 10 odraslih ljudi. Večinoma je posledica nezdravega načina življenja, ki privede do nastanka sladkorne bolezni, zvišanega krvnega tlaka in srčno-žilnih bolezni. V Sloveniji ima kronično ledvično bolezen več kot 180.000 odraslih ljudi, kar je več kot je bolnikov s sladkorno boleznijo, več kot 2000 ljudi pa se zaradi odpovedi ledvic zdravi z dializo ali presaditvijo ledvice, so sporočili iz jeseniške bolnišnice.

Kronična bolezen ledvic zmanjšuje plodnost

Plodnost pri ženskah s kronično ledvično boleznijo je manjša, a je zanositev vseeno mogoča in mora biti načrtovana. Pred zanositvijo je potreben posvet pri ginekologu in nefrologu, pravočasna uvedba jemanja folne kisline in zamenjava zdravil, ki jih morajo bolnice jemati zaradi kronične ledvične bolezni, ker vsa zdravila v nosečnosti niso ustrezna zaradi morebitnih škodljivih učinkov na plod. Zanositev svetujejo čim prej v poteku kronične ledvične bolezni, ko ledvice še dobro delujejo.

Nosečnost lahko pospeši slabšanje ledvičnega delovanja, česar prekinitev nosečnosti ne ustavi vedno, lahko pa so spremembe prehodne in se po porodu ledvično delovanje izboljša. Nosečnost se pri bolnicah z ledvično boleznijo večkrat konča s spontanim splavom in prezgodnjim porodom, zato so potrebni redni pregledi pri ginekologu.

Možnosti za nastanek ledvičnih bolezni lahko zmanjšamo tako, da smo telesno aktivni, jemo zdravo in skrbimo za primerno telesno težo, redno nadzorujemo raven sladkorja v krvi in si redno merimo krvni tlak, zmanjšamo vnos soli popijemo dovolj tekočine, prenehamo s kajenjem in protibolečinskih zdravil ne uživamo redno.