Krmili bodo labode

Predstavniki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) se bodo povezali z Mestno občino Maribor, da bi skupaj čimprej organizirali krmljenje labodov, ki trenutno živijo ob reki Dravi med Koblerjevim zalivom in jezom Melje. Na tem območju, kjer se je najprej pojavil nevarni virus ptičje gripe H5N1, je po nedeljskem štetju 185 labodov, ki bi lahko zaradi pomanjkanja hrane odleteli drugam. Zaradi preprečitve morebitnega raznašanja bolezni jih je smiselno organizirano krmiti, je povedal Tomaž Mihelič iz DOPPS.

Sredi januarja so člani DOPPS na mariborskem območju reke Drave našteli 365 labodov, ob štetju v nedeljo pa le še 185. Kot je pojasnil Mihelič, je okoli 90 labodov poginilo, za okoli 80 labodov pa v tem trenutku ne vedo, kje so. Domnevajo, da bi zaradi pomanjkanja hrane lahko že odleteli drugam.

Število labodov na nekem območju je odraz spontanega hranjenja s strani obiskovalcev, pojasnjuje Mihelič. Po pojavu ptičje gripe v Sloveniji pa so stiki z divjimi pticami odsvetovani in tako je labodom začeli primanjkovati hrane, na kar so v DOPPS že pred kratkim začeli opozarjati.

Da bi preprečili premike labodov na območja z več hrane, je smiselno organizirati krmljenje labodov, zaradi česar sta se na predstavnike DOPPS obrnila tudi Veterinarska uprava RS in ministrstvo za okolje in prostor. Pri tem je okoljsko ministrstvo ponudilo kritje materialnih stroškov, povezanih s krmljenjem labodov, je pojasnil Mihelič.

Jasno je, da organizirano hranjenje premikov labodov ne bo absolutno ustavilo, lahko pa jih omeji, pravi Mihelič. Prav tako je potrebno doziranje hrane izvajati pazljivo in na primernih mestih, da ne bi s tem privabili drugih ptic.

Preventivna usmrtitev ni smiselna

V zvezi z nekaterimi mnenji, ki so se pojavila v javnosti, da bi bilo zaradi preprečitve širjenja virusa ptičje gripe smiselno usmrtiti vse labode, pa Mihelič navaja nekatere argumente proti temu. Med drugim bi denimo streljanje labodov jato razpršilo, s čimer bi se možnost prenosa virusa povečala. Tudi primeren ulov ali zastrupitev labodov bi bila zahtevna, poleg tega pa bi se zaradi okuženih iztrebkov z virusom lahko okužile druge ptice, ki bi naselile prostor. Zato Mihelič meni, da je v tem trenutku najbolj smiselno labode pustiti čimbolj pri miru in preprečiti njihovo premikanje.

Manj labodov na Dravi

Pri štetju labodov 14. in 15. janaurja letos so člani DOPPS v Sloveniji našteli 1337 labodov. Od tega na območju reke Drave 627, Krke 293, Save 167, Mure 104, ostale pa na drugih območjih. Kot je še povedal Mihelič, je število na ostalih območjih doslej ostalo približno enako, precej pa se je, kot omenjeno, zmanjšalo na območju Drave med Koblerjevim zalivom in jezom Melje. Tam so januarja našteli 365 labodov, v nedeljo pa le še 185, od tega jih je 120 ob jezu Melje.