Krkoviču je Mrlakova očitala dva umora, sodišče je njeno zahtevo za uvedbo preiskave zavrnilo

Po mnenju senata niso podane okoliščine, ki bi potrjevale, da gre za kaznivo dejanje protipravnega pobijanja in povzročanja ran sovražniku, saj je Krkovič tekom oboroženega spopada med enotami JLA in obrambnimi strukturami Republike Slovenije le ukazal v skladu z navodili in ukazi streljanje na helikopter JLA, kar je običajna vojaška akcija v oboroženem spopadu, ko izvidniški sovražni helikopter preletava območje mestnega središča, kjer je sedež republiških organov.

Prav tako po ugotovitvah sodnega senata ni z ničemer izkazan utemeljen sum, da naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno na grozovit in zahrbten način, kar je kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja.

Vdova umrlega pilota Tonija Mrlaka Emilija Mrlak je zoper Krkoviča najprej podala kazensko ovadbo, ki pa jo je tožilstvo zavrglo. Zato je Mrlakova pregon prevzela kot zasebna tožilka. Krkoviču je očitala dva umora. Prepričana je, da kot poveljnik ne bi smel izdati ukaza o sestrelitvi, ker da njen mož na dan sestrelitve ni bil del JLA, ampak del TO, pa tudi, da ne bi smel ravnati ofenzivno, ker da predsedstvo RS takrat ni izdalo nobenega ukaza za ofenzivno bojevanje, ampak samo za obrambo.

Krkovič je na sodišču med drugim pojasnil, da je sestrelitev vojaškega helikopterja z oznakami JLA med osamosvojitveni vojno 27. junija 1991 ukazal, ker je preletel položaje specialne brigade Moris. Pri tem, kot je dejal, ni vedel, kdo je v njem, prav tako ne, da naj bi se umrli pilot dogovarjal za prestop v Teritorialno obrambo (TO).

Tudi sodni senat v obrazložitvi zavrnitve preiskave med drugim "ni mogel mimo dejstva, da je Toni Mrlak takrat letel po navodilih svojih poveljnikov na JLA, torej v trenutku, ko je bil sestreljen, helikopter ni bil na begu iz JLA, čeprav iz dokazov izhaja, da se je Mrlak res dogovarjal za prebeg na slovensko stran".