Krkovič je poleg tega Milana Smolnikarja, ki je bil nekoč eden izmed njegovih uslužbencev, označil kot bedno osebnost, njegovo pričanje pa kot veliko laž. "Kdor laže, ta krade," še dodaja Krkovič. Vse štiri obdolžene pa močno podpira in je prepričan v njihovo nedolžnost.
Na današnji obravnavi bi si morali ogledati videokaseto, posneto 20. marca 1994 v Depali vasi, ki jo je kot dokazno gradivo predložila obramba, vendar je sodnik zaradi časovne stiske ogled preložil na prihodnji petek. Sojenje se bo takrat nadaljevalo z zaslišanjem državnega sekretarja v t.i. Bajukovi vladi in nekdanjega direktorja Varnostnega organa ministrstva za obrambo (VOMO) Dušana Mikuša.
Prvi je na prostor za priče stopil Mitja Kunstelj, ki naj bi se po pričevanju Smolnikarja z njim večkrat srečal že precej časa pred aretacijo 20. marca 1994 zvečer in tudi tik pred njo. Kunstelj - ob dogodku je bil zaposlen v 1. specialni brigadi Moris - je povedal, da ga je Smolnikar, ki se je predstavljal kot član neke organizacije, za katero stojijo politika in osebe kot Milan Kučan in Jelko Kacin, nagovarjal, naj zbira zanj podatke z vrha ministrstva za obrambo (MORS). Z njim, pa tudi z drugimi osebami, med drugim z bivšim kriminalistom Dragom Kosom in sedanjim namestnikom direktorja kriminalistične policije Marjanom Erhatičem, je sestankoval v obdobju pol leta pred dogodkom v Depali vasi. Namen pridobitve zaupnih podatkov z MORS je bil po besedah Kunstlja "odstranitev" takratnega obrambnega ministra Janeza Janše. To naj bi mu dejal Smolnikar, ki naj bi se do Kunstlja vedel izsiljevalsko; priča je povedala, da mu je Smolnikar zagrozil, da je zanj bolje, če sodeluje z organizacijo, saj ga lahko v nasprotnem primeru celo ubijejo. Z oškodovancem se je prva današnja priča skoraj vedno sestajala na parkiriščih in na bencinskih črpalkah, na srečanjih pa je bil Smolnikar po pričevanju Kunstlja vedno oborožen z orožjem.
Kunstelj in Smolnikar sta se slišala tudi nekaj dni pred dogodkom v Depali vasi. Prvi je oškodovancu povedal, da gre v Kočevsko Reko, Smolnikar mu je namignil, da je to mogoče zadnja možnost, da se Kunstelj izkaže in organizaciji priskrbi kakšne pomembne dokumente z MORS oz. Moris. Tako bo lahko mogoče dobil tudi službo v Slovenski varnostni obveščevalni agenciji. Kunstelj je o vseh srečanjih s Smolnikarjem obveščal varnostni organ v specialni brigadi Moris, to je Darka Njavra, ta pa še takratnega vrhovnega poveljnika Morisa Toneta Krkoviča in takratnega načelnika varnostnega organa na Republiškemu štabu teritorialne obrambe Simona Krejana. Njavro in Krejan sta tudi dala Kunstlju vedeti, da če bo Smolnikar želel še več sestankov, morata za to vedeti, vse se bo dogajalo po njunih navodilih, Kunstelj pa bo to počel prostovoljno.
Pred srečanjem na bencinski črpalki v Domžalah, kjer se je Smolnikar 20. marca 1994 srečal s Kunstljem, se je slednji pred tem z Njavrom in Krejanom srečal še na bencinski črpalki na Barju, od koder je sporočil oškodovancu dogovorjeno šifro za srečanje, 222 111. Kunstelj naj bi ob srečanju Smolnikarju dal tudi neke pomembne dokumente, po tem pa naj bi se izvedla aretacija oškodovanca. Kot že rečeno, sta se s Smolnikarjem srečala na omenjeni bencinski črpalki, vendar pa je Kunstelj dokumente Smolnikarju vrgel kar čez okno na prednji sedež avta, kar je v nasprotju s Smolnikarjevim pričanjem. Ta je 21. marca letos povedal, da sta se Kunstelj in on z njegovim avtom odpeljala proti Celju, Kunstelj pa naj bi mu predal dokumente. Po tem sta se vrnila na bencinsko črpalko, Kunstelj je zapustil avto, Smolnikar pa je nadaljeval pot proti Ljubljani. Smolnikar je po nekaj minutah vožnje avto ustavil, pogledal, če mu je Kunstelj res pustil kakšne dokumente, in nato nadaljeval pot. O dokumentih po besedah Smolnikarja ni bilo sledi.
Kunstelj je potrdil, da je bilo pred 20. marcem 1994 načrtovanih več akcij za aretacijo Smolnikarja, pa se je ta očitno vsakič izmuznil. O vsakem poskusu tožilca Gorazda Fišerja, ki je želel Kunstlja zbegati s citati s pričanja oškodovanca, mu je ta dejal, da Smolnikar laže. Precej besed pa je bilo na tokratnem sojenju namenjenega tudi "opravkom" Kunstlja s policijo; ta naj bi ga namreč osumila, da je sodeloval pri prodaji ukradenih cigaret, viskija in orožja. Smolnikar pa naj bi bil uspešen zlasti pri kraji bencina, je povedal Krkovič.
Nekdanji vrhovni poveljnik Morisa Tone Krkovič je imel s Smolnikarjem večkrat opraviti: prvič leta 1991, ko se je pri njem zglasil oškodovanec, takrat še kot policist, in se ponudil, da bi deloval v specialni brigadi Moris. Naslednjič je postal pozoren nanj, ko so ga drugi opozorili, da si očitno Smolnikar "nataka" preveč bencina v svoj avto, zaradi česar naj bi Smolnikar tudi moral z Morisa. (Kot je znano, je to Smolnikar zanikal; Moris naj bi zapustil, ker je ugotovil, da to ni služba, v kateri bi nadalje delal.) Smolnikar pa tudi na rednih kondicijskih vadbah ni bil prav uren in je celo kolege nagovarjal, naj ne spoštujejo ukazov. O vsem tem mu je poročal Njavro.
V tistem obdobju pa naj bi se nasploh začele po besedah Krkoviča dogajati zelo čudne stvari: izginil je pečatnik Morisa, pojavljali so se prazni fotokopirani listi, ki naj bi bili namenjeni "prstnim odtisom" direktorja logistike na MORS Jožeta Zagožna. Na papir naj bi se nato natisnilo karkoli, kar bi kazalo na kakšno vojaško skrivnost. Takrat Krkovič teh dogodkov ni razumel še v luči pripravljanja državnega udara znotraj države, vendar pa je očitno prihajalo do "rušitve" enega državnega organa, torej obrambnega ministrstva, s strani drugega organa, notranjega ministrtva. "Sedaj mi je jasno, da je šlo za politične povezave," pravi Krkovič. Krkovič je tudi potrdil, da je bil na sestanku v Kočevski Reki pred dogodkom v Depali vasi, kjer je intervencijski skupini za aretacijo Smolnikarja dal navodila, ogledal pa si je tudi kraj dogodka neposredno po aretaciji. Aretacijo so po ukazu Mikuša izvajale le pooblaščene javne osebe. Vendar se Krkovič ne spomni, da bi pripravljal dokumente, ki naj bi jih Kunstelj nato 20. marca 1994 dal Smolnikarju. Prepričan pa je, da četverica Njavro, Suhadolnik, Krejan in Podbregar, ne bi smela biti obtožena, ker so le izvedli ukaz pristojnega organa, to je ministrstva za obrambo.
Nazadnje je na današnji obravnavi na prostor za priče stopil še Gašper Norbert, nekdanji vodja odseka za kriminalistične zadeve in vojaško policijo. Seznanjen je bil, da bo prišlo do predaje zaupnih dokumentov in da bo neka oseba aretirana. O tem naj bi tudi obvestil operativno-komunikacijski center (OKC) ministrstva za notranje zadeve, do sodelovanja s policijo pri aretaciji pa ni prišlo. Na obravnavi prejšnji petek pa sta priči, policista Emil Sluga in Roman Mele povedala, da OKC o aretaciji ni vedel nič.
Obramba predlaga nove priče
Obramba je pretekli petek predlagala, da naj bi kot priče v prihodnje nastopili tudi Drago Kos, ker naj bi očitno po njenem mnenju vodil "vso mašinerijo okrog Depale vasi kot ključni mož v kriminalistični službi", Ivan Bizjak, notranji minister v času, ko se je zgodila Depala vas, in tedanji obrambni minister Janez Janša. Poleg omenjenih pa naj bi pričali še Vinko Beznik, ki naj bi kontaktiral s Smolnikarjem, tiskovna predstavnica v uradu tedanjega predsednika republike Milana Kučana Špela Furlan, Vojko Smole, ki naj bi se s Smolnikarjem pogovarjal po tem, ko Smolnikar ni bil več v službi v vojski, ter Božidar Balažič. Obramba je zahtevala tudi ponovno zaslišanje Smolnikarja, vendar pa se sodniški senat za zaslišanje predlaganih oseb zaenkrat še ni odločil.
