FOTO: V Pomurju voda ne povzroča več težav, Krka in nekatere reke na vzhodu še poplavljajo

Agencija za okolje (Arso) je izdala opozorilo, da bodo nekatere reke tudi danes poplavljale. Krka v spodnjem toku poplavlja v večjem obsegu in še narašča. Popoldne se bo sicer njen pretok v Podbočju ustalil pri okoli 380 kubičnih metrov na sekundo. V zgornjem toku pa reka Krka in njeni pritoki že upadajo oziroma imajo ustaljene pretoke. Tam se bodo poplavne površine čez dan pričele postopoma manjšati. 

Še vedno poplavljajo tudi nekatere reke v vzhodni Sloveniji, a so večinoma že pričele upadati oziroma imajo ustaljene pretoke. V spodnjem toku rek naraščajo in poplavljajo še Sotla, Drava, Dravinja in Kolpa s pritoki. Narašča tudi reka Sava v spodnjem toku. 

Reka Ljubljanica in večina njenih kraških pritokov pa imajo ustaljene pretoke. Poplavljene površine na Ljubljanskem barju se bodo danes še ohranjale, še opozarja Arso. Še vedno se dviga gladina Cerkniškega jezera in gladina vode na Planinskem polju, ojezerjena so tudi druga kraška polja. 

Do jutra je sicer v južni in vzhodni Sloveniji padlo še od 20 do 30 litrov dežja na kvadratni meter, krajevno lahko tudi okoli 40 litrov na kvadratni meter.

V Pomurju voda ne povzroča več težav

V Pomurju so se razmere po obilnem deževju, ki je povzročilo nekaj težav, normalizirale. Intervencij civilne zaščite ponoči ni bilo, ceste so prevozne, Mura upada. Tudi učenci v Kuzmi in pri Gradu, ki so jih v torek predčasno odpeljali iz šol, so pri pouku. 

Po podatkih uprave za zaščito in reševanje so bili zadnji dogodki, povezani z deževjem, v torek zvečer. V Puconcih se je sprožil manjši plaz, v Gornji Radgoni je meteorna voda ogrožala stanovanjski objekt, v Ljutomeru je nastal udor zemlje za hišo. Vode se povsod umikajo v struge, nekaj težav je le še na kakšni lokalni cesti, ki je težje prevozna.

Kot so povedali na pomurskem centru za obveščanje, je za približno pol metra upadla tudi reka Ščavnica, ki se je v torek poplavila, Mura, ki se je približala pretoku 600 kubičnih metrov na sekundo, ko se začne razlivati znotraj poplavnih nasipov, je ostala v strugi.

Da se stanje normalizira, je potrdil tudi Anton Kustec z direkcije za vode in dodal, da bodo v dveh, treh dneh spraznili napolnjene zadrževalnike vode in očistili naplavine, novih težav pa za zdaj ne pričakujejo.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen bo danes ob 12. uri obiskala območje v naselju Motvarjevci, kjer je prišlo do razlivanja vode iz Ratkovskega in Kobiljskega potoka, so sporočili z okoljskega ministrstva.

V nadaljevanju si bo ministrica predvidoma ogledala še akumulacijo Gajševci, suhi zadrževalnik Bolehničice in potok Lipnica v občini Križevci, popoldne pa bo obiskala porečje reke Krke, so še sporočili z ministrstva.

Nadpovprečno deževen september

Arso je sporočil, da je od ponedeljka do srede v večjem delu Slovenije padlo od 40 do 100 litrov dežja na kvadratni meter. Le na Primorskem je padlo nekaj manj.

Letošnji september se bo zapisal med enega najbolj "mokrih", saj je v prvih dveh tretjinah meseca padlo od 200 do 350 litrov dežja na kvadratni meter. To je od dva do trikrat več od povprečne celomesečne količine. 

Poplavljene nekatere ceste 

Po podatkih Prometno-informativnega centra (PIC) so zaradi poplav zaprte nekatere ceste. Na Upravi za zaščito in reševanje opozarjajo, da poplavljenih cest ne prečkamo.

Zaradi poplav so trenutno zaprte naslednje ceste:
- Smednik-Kostanjevica, pri Malencah;
- Berkovci-Prosenjakovci, v Prosenjakovcih;
- Cerkvenjak-Gabrnik, pri Drbetincih;
- Berkovci-Kobilje, na več odsekih;
- Majšperk-Jurovci, pri Stanečki vasi; 
- LC Cirkulane-Spodnji Leskovec, pri Repišču;
- Bizeljsko-MP Orešje;
- Apaški Križ-Kidričevo, v Kidričevem pri podvozu pod železniško progo.

Sprožili so se tudi zemeljski plazovi

Geološki zavod Slovenije opozarja na povečano možnost zemeljskih plazov zaradi padavin.

Na cesti Mokronog-Boštanj v kraju Jelovec promet poteka izmenično enosmerno zaradi plazu.

Zemeljski plaz je v Paridolu na območju občine Šentjur zasul lokalno cesto. Plaz velikosti 20 krat 50 metrov, ki se je sprožil v Zgornjem Tinskem v občini Šmarje pri Jelšah, pa so gasilci prekrili s folijo in o dogajanju obvestili pristojne.

Ob 6.31 je zemeljski plaz zasul pol ceste v naselju Paradiž, v občini Cirkulane. Dežurna služba Cestnega podjetja Ptuj je zavarovala ter očistila cesto.

Težave zaradi poplav

Ob 6.42 je v Ormožu voda zalila železniški podvoz v Mihalovcih. 

Gasilci so sicer tudi minulo noč imeli precej dela zaradi poplavljanja. 

Ob 21.44 je v Drami v občini Šentjernej naraščajoča voda ogrožala stanovanjski objekt. Gasilci PGD Šentjernej so ob objektu postavili protipoplavne vreče ter v objektu prestavili pohištvo.

Ob 21.58 uri je v Dobravi pri Škocjanu naraščajoča voda ogrožala stanovanjski objekt. Družini so priskočili na pomoč gasilci PGD Dobrava, ki so v hiši prestavili pohištvo.

Okoli 22. ure so na Ljubljanski cesti v Račah, občina Rače-Fram, gasilci PGD Rače izčrpali meteorno vodo iz jaška ob stanovanjskem objektu.

Obilne padavine so sicer ponoči povzročale tudi na širšem celjskem območju. V Dobrni je meteorna voda že v torek zvečer zalila kletne prostore poslovno-stanovanjskega objekta, posredovati so morali gasilci. V Rimskih Toplicah pa je podtalnica zalila kletne prostore stanovanjske hiše. Gasilci so pri pregledu terena ugotovili, da glede na nivo podtalnice črpanje ni smiselno, zato so do nadaljnjega prepovedali uporabo električnih naprav v prostorih.

Jutra bodo hladna, dnevi toplejši

Danes se bo na zahodu delno zjasnilo, burja na Primorskem bo sredi dneva ponehala, drugod bo pretežno oblačno. V vzhodni Sloveniji bo predvsem dopoldne občasno še rahlo deževalo. Tam bo pihal tudi zmeren veter severnih smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od 12 do 16, na Primorskem okoli 19 stopinj Celzija.

Jutri bo sončno, čez dan bo ponekod več oblačnosti. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, ob morju okoli 10 stopinj Celzija. Najvišje dnevne pa od 15 do 19, na Primorskem do 21 stopinj Celzija.

V petek in soboto bo povečini sončno. Več oblačnosti bo občasno v vzhodni Sloveniji. Po kotlinah osrednje Slovenije bo zjutraj in dopoldne nekaj megle. Jutra bodo hladna, dnevi pa nekoliko toplejši.

Zaradi hudega deževja na avstrijskem Koroškem evakuirali več hiš

Avstrijsko Koroško je v torek popoldan zajelo hudo deževje, ki je povzročilo številne poplavljene kleti. Zvečer so morali evakuirati prebivalce več hiš. Najhuje je bilo v osrednji avstrijski Koroški.

Gasilci so zaradi poplav od torka popoldan posredovali okoli 30-krat. Med drugim so morali očistiti poplavljene ceste in črpati vodo iz poplavljenih kleti.

V okraju Šentvid na avstrijskem Koroškem so morali zaradi zemeljskega plazu evakuirati dve hiši, v okraju Celovec pa še stanovanjsko hišo.

Majcnova: Potoke in jarke moramo čistiti in graditi zadrževalnike vode

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je po ogledu poplavljenih površin pri Motvarjevcih v Prekmurju ocenila, da "moramo na terenu bolj intenzivno čistiti potoke in vodne jarke na kmetijskih površinah ter graditi zadrževalnike vode, s čimer bi izboljšali protipoplavno varnost". Pri tem morajo po mnenju ministrice bolj sodelovati tudi občine.

"Sprememba občinskih prostorskih načrtov omogoča ureditev ali gradnjo suhih zadrževalnikov, ki so očitno potrebni na vašem območju. Državni prostorski načrt se za tako majhna območja ne sprejema, prostorsko soglasje v občini je treba doseči z občinskim prostorskimi načrti. Ministrstvo intenzivno sofinancira gradnjo objektov, ki zagotavljajo večjo protipoplavno varnost," je povedala Majcnova.

Občin, ki so to že storile, je več kot deset, je izpostavila. Po njenih navedbah v vodnem skladu ni toliko pomanjkanja, da takih ukrepov ne bi mogli izvesti. Tudi za prihodnja tri leta je predvidenih kar nekaj ukrepov za čiščenje vodotokov, za intenzivne pristope, ki bi izboljšali poplavno varnost, je dodala.

Razlivne površine so bile po besedah ministrice vedno načrtovane in bodo ostale, vendar je protipoplavna zaščita omejena. Sploh ob izrednih dogodkih, kot je bil zadnji. "A v lokalnem okolju so občine tiste, ki lahko okrepijo izvajanje nekaterih ukrepov ali prostorsko umeščanje znotraj občinskih prostorskih načrtov, ali za odkup zemljišč, kjer so občine mnogo bolj uspešen kot država," je dodala.

Tudi na naravovarstvenih območjih po njenem ni razlogov za nemoteno urejanje pretočnosti voda. "Res da na začetku leta ni dovolj denarja za vzdrževanje, vendar od načrtovanih šest do osem milijonov evrov letno pridemo do 17 milijonov, ker dodatno zagotavljamo sredstva. Ob rednem vzdrževanju vsako leto namenimo še med štiri in šest milijoni evrov iz vodnega sklada po celi Sloveniji za intenzivnejše ukrepe na strugah ali infrastrukturi, ter še za 20 milijonov naložb, za katere smo dogovorjeni z občinami," je še izpostavila.

Anton Kustec, vodja sektorja območja Mure pri Direkciji za vode, pa je povedal, da prednostne naloge ostajajo načrtovanje suhih zadrževalnikov, pretočne sposobnosti vodnih zemljišč in upravljanje z vodno infrastrukturo. Kar zadeva aktivnosti pomurskih občin na tem področju pa Kustec ugotavlja, da zaradi slabše razvitosti gradijo šele osnovno infrastrukturo, zato se z vodno za zdaj se ne ukvarjajo.

V Pomurju je za vzdrževanje potokov in rek skupaj letno namenjenih okoli 1,6 milijona evrov skupaj z investicijskim vzdrževanjem, za slednje je bilo letos namenjenih 500.000 evrov, je še povedal Kustec in dodal, da so pred petimi leti z ministrom za okolje ugotavljali, da bi za ureditev porečja Mure v 20 ali vsaj 25 letih potrebovali okoli 240 milijonov evrov, da bi lahko vse uredili potrebno.