Krka del zelene Kosove doline spremenila v parkirišče

Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto je po zadnjih podatkih konec leta 2019 zaposlovala 11,696 ljudi, od tega v Sloveniji 5386. Ker se je število zaposlenih v novomeški tovarni skozi leta vztrajno povečevalo, so bili v podjetju prisiljeni razmišljati o zagotovitvi dodatnih parkirnih mest. Težavo je predstavljala tudi občinska prometna infrastruktura, ki se ni razvijala skladno z rastjo in potrebami slovenskega farmacevtskega giganta.  

Podjetje si je sicer, kot je danes popularno pri družbenih akterjih, zadalo cilj razvoja trajnostne mobilnosti in zmanjšanja uporabe osebnih vozil. Pri uresničevanju načrta pa je naletelo na težave, saj je povprečna oddaljenost zaposlenih od službe 40 kilometrov, le osem odstotkov pa je takih, ki so od službe oddaljeni do tri kilometre. Javni prevoz zunaj ožjega dela Novega mesta je slabo razvit, zato zaposleni prihajajo v službo z avtomobilom. Da bi zaposlenim olajšali prihod na delo in da bi promet na parkirnih površinah Krkinega kompleksa na osrednji lokaciji v Ločni pri Novem mestu potekal čim bolj nemoteno, so v podjetju novembra 2012 sprejeli interni parkirni red, ki omogoča, da zaposleni parkirajo na parkirnih mestih, ki so najbližje njihovemu delovnemu mestu.

Vse to pa ni dovolj, zato so v podjetju sklenili, da bodo "bolj ali manj zapuščene travnike in razraščajoče se grmovje" na drugi strani ceste spremenili v parkirišče. S tem pa so si nakopali nestrinjanje številnih občanov, nekateri izmed njih so se povezali v iniciativo PešFolk. Ta je opozarjala na dve ključni težavi. Najprej, da je podjetje, kljub sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je znotraj tovarniškega kompleksa določal tudi ureditev parkirnih površin, s svojimi prometnimi ureditvami poseglo izven kompleksa, "ob tem, da je sicer prostor za kasnejšo morebitno večjo širitev tovarne in za umestitev sorodnih proizvodnih ureditev rezerviran severno in vzhodno od obstoječega kompleksa Krke". 

Na novomeški občini pravijo, da so v letu 2017 izvedli tudi javno razpravo ob razgrnitvi predloga sprememb prostorskega načrta, "ki je omogočil manj intenzivne posege v obravnavani prostor – zgolj parkirne površine z zelenimi ureditvami namesto večjih objektov –, za katere smo prejeli in nato obravnavali pripombe ter predloge občana in društva". Spremembe prostorskega načrta je potrdil občinski svet, kljub temu, da sta bila Odbor za okolje in prostor ter Odbor za komunalo in promet soglasno proti.  

Kot drugo pa so občani pozidavi dela Kosove doline nasprotovali zaradi razvoja arheološkega parka Marof, ki naj bi veljal za enega od nosilnih razvojnih projektov občine in regije. V iniciativi so bili zato proti temu, da bi vstopni del na območje arheološkega parka »krasilo« parkirišče. Na mestni občini ob tem poudarjajo, da nikakor ne drži, da izgradnja parkirnih površin posega na območje parka, saj da je najbližja lokacija, ki jo še razumejo kot del Arheološkega parka Marof, oddaljena več kot 100 metrov. Vseeno je PešFolk opozarjal, da je občina že pred leti razmišljala o tem, da je lokacija primerna za poslovno cono, a je bila nato odločitev ocenjena kot "slaba in sporna, saj gre za poseganje na zelene oziroma kmetijske površine". Ob tem so predlagali rešitev, da površine na tem delu odkupi novomeška občina, s čimer bi postala lastnik dela za arheološki park pomembnih površin. 

Na občini odgovarjajo, da "z vidika zakonodaje javnih financ oziroma gospodarnega obnašanja ne odkupujejo zemljišč, ki jih ne potrebujejo za izvajanje svojih nalog, pobude za spremembo namembnosti zemljišč pa, da se izvajajo v zakonsko opredeljenih postopkih in niso vezane na lastništvo zemljišč". 

 V Krki sicer zanikajo, da s svojo širitvijo negativno posegajo v okolje in navajajo, da so okrog parkirišča zasadili več kot 550 dreves in vse nepovozne površine ozelenili s travo. "Ponor ogljikovega dioksida in regeneracija zraka sta zaradi novo zasajenih dreves na tem področju mnogokrat večja, kot sta bila pred tem na zapuščenih travnikih. Ob tem smo za lokalno skupnost uredili tudi del Situlske poti, ki vodi proti Marofu, pomembnemu kraju novomeške kulturne dediščine, obračališče in parkirišče za mestni avtobus ter prostor za parkirišče za občinski kolesarski sistem za izposojo GONM itd. Seveda je bil celoten poseg popolnoma usklajen z občinskim prostorskim načrtom," odgovarjajo iz službe za odnose z javnostmi. 

 S podjetjem so glede njegove pozitivne vloge ubrani tudi na občini, kjer pravijo, da se eno največjih in najuspešnejših slovenskih podjetij zaveda svoje vloge v novomeškem okolju in vanj tudi vlaga. "Trenutno ob gradnji parkirišč investirajo še v državno Andrijaničevo cesto, ki bo namenjena vsem občanom in tranzitnemu prometu skozi naše mesto. Po zaključenih delih na prometno obremenjeni Andrijaničevi cesti bo pri parkiriščih tovarne nastalo semaforizirano križišče, urejeni bodo dodatni pasovi za zavijanje, pod cesto bo za delavce tovarne urejen podhod. Projekt upošteva še načrtovano gradnjo Arheološkega parka Marof, predvsem pa bo celovito izboljšal prometno varnost na tem odseku." 

V iniciativi, ki nasprotuje Krkinim posegom v Kosovo dolino, pa svarijo, sklicujoč se na pridobljena gradiva občine, da je ureditev parkirišča le prva faza Krkine preobrazbe tega zelenega območja mesta. V nadaljevanju naj bi, kot navajajo, prostor dobila tudi parkirišča za tovornjake in delavnice s pomožnimi prostori.