Krizni sestanek odpihnil grožnje s stavko

Po sestanku Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in predstavnikov vlade je ministrica za gospodarstvo Darja Radić spomnila, da je OZS maja lani na vlado podala 93 zahtev. Vlada jih je po njenih besedah izpolnila 15, 38 jih je v teku oziroma jih pripravljajo, 27 jih bodo pripravili v naslednjih dveh letih, 13 pa jih ne morejo uresničiti.

Predsednik OZS Štefan Pavlinjek je bil z izidom pogovorov očitno razmeroma zadovoljen, saj v njegovem nagovoru ni bilo več groženj s stavko obrtnikov in malih podjetnikov, ki jih je bilo mogoče slišati konec lanskega decembra. So pa v zbornici v poznejšem sporočilu za javnost zapisali, da bodo, če njihove zahteve ne bodo ugodno rešene, nadaljevali z aktivnostmi za državljansko nepokorščino.

Uvodoma je novinarjem zatrdil, da je OZS nujni sestanek zahtevala zato, ker je v zadnjih dveh letih prenehalo delovati 10.000 obrtniških podjetij, pri čemer je delo (začasno) izgubilo 35.000 ljudi. Dodal je, da so za OZS ključne tri zahteve: rešitev vprašanja plačilne nediscipline, sive ekonomije in delovnopravne zakonodaje.

Ministrica, ki je koordinatorka sodelovanja med OZS in preostalimi ministrstvi, je ob tem pojasnila, da je vlada v boju zoper plačilno nedisciplino v preteklosti že ukrepala, da pa bo očitno potrebno storiti še kaj. V tej luči je opozorila, da ministrstvo za finance na podlagi evropske direktive že pripravlja predlog zakona v zvezi s plačilno nedisciplino, ki ga bo vlada obravnavala januarja. V njem bo predviden obvezni pobot obveznosti v primeru zamujanja s plačili. Poleg tega se na področju plačilne nediscipline obeta tudi novela zakona o javnem naročanju. Zakon bo po besedah Radićeve spremenjen v delu, ki se nanaša na neposredna plačila podizvajalcem.

Zalar: Ukinitev prisilne poravnave ne bi bila dobra

V zvezi s problemom plačilne nediscipline je OZS zahtevala (in pri tem še vedno vztraja) tudi ukinitev instituta prisilne poravnave, a ji vlada pri tem ni ugodila. Minister za pravosodje Aleš Zalar je zatrdil, da takšna poteza ne bi bila dobra. Spomnil je, da je ta postopek namenjen temu, da upniki dosežejo ugodnejše pogoje za plačilo terjatev, kot bi jih, če bi šlo podjetje v stečaj, in da dolžnik ohrani svojo dejavnost. Dodal je, da se sodišče ne odloči za prisilno poravnavo, če analize kažejo, da ne bi bila primerna.

A predsednika upravnega odbora OZS Štefana Grosarja s tem ni prepričal. Verjame namreč, da institut prisilne poravnave predstavlja zakonito krajo imetja malim podjetjem in malim samostojnim podjetnikom oziroma obrtnikom. Kot je zatrdil, se ti v primeru, da se iz prisilne poravnave rodi stečaj, lahko za svoje terjatve obrišejo pod nosom.

Ustanovljena bo posebna medresorska skupina

Sicer pa vlada že pripravlja tudi ukrepe na drugih perečih področjih, je povedala Radićeva. Na področju sive ekonomije je minuli teden sprejela predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Da bi vzpostavila še več rešitev, bo ustanovila tudi posebno medresorsko delovno skupino, v kateri bodo sodelovali predstavniki OZS.

Na področju delovnopravne zakonodaje ministrstvo za delo pripravlja dva zakona – o delovnih razmerjih in odpravninskem skladu. Ministrska ekipa bo oba obravnavala do poletja. Tudi pri tem bosta pomagali dve posebni delovni skupini, ki so ju socialni partnerji v okviru Ekonomsko socialnega sveta (ESS) že vzpostavili. Pri pripravi zakonov bodo tako s svojimi predlogi sodelovali tudi podjetja, zbornice, sindikati, je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.

Beseda je med drugim tekla še o dveh zahtevah OZS. Prva je vezana na javna pooblastila. Ministrstvo za promet je namreč pred kratkim predlagalo, da dajanje licenc in dovolilnic s področja cestnega prometa ne bi bilo več v domeni OZS, a je nato pristalo na zahtevo zbornice in predlog sprememb umaknilo. Druga pa je vezana na pokojninsko zakonodajo, a po besedah Radičeve odprtih vprašanj na tem področju ni bilo več.

Predstavnika OZS in pristojni ministri so se sicer danes dogovorili, da bo zbornica do konca tega tedna pripravila in posredovala predloge sprememb in dopolnitev posameznih členov zakonov, ki si jih še želijo. Ministrstva naj bi nato OZS s konkretnimi predlogi odgovorila do 25. januarja.