Križnar pričal na 'sojenju'

Sojenje ki mu je predsedoval dobitnik Nobelove nagrade za književnost iz Nigerije Wole Soyinka, sicer nima pravne avtoritete. Z njim so želeli opozoriti na razmere v Darfurju in na dejstvo, da Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu vodi preiskavo. "Sodišče mednarodnih državljanov" proti sudanskemu predsedniku Omarju al Baširju in njegovemu režimu zaradi genocida in zločinov proti človečnosti je zbralo kakih 20 mednarodnih pravnikov, strokovnjakov za mednarodno politiko in predstavnikov nevladnih organizacij. Sojenja se je kot priča udeležil tudi slovenski aktivist Tomo Križnar.

Tožilstvo je vodil nekdanji kanadski državni sekretar za Afriko in Latinsko Ameriko ter poslanec David Kilgour skupaj z asistentko prava na Univerzi Santa Clara in nekdanjo sodelavko tožilstva Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Beth Van Schaak. Obtožene sta branila mednarodna pravnika Kelly Dawson in Garry MacDonald iz Kanade.

Nastopili sta dve priči, ki sta neposredno doživeli napade arabskih milic džandžavid in sta ostali anonimni, saj so udeleženci sojenja že pred začetkom dobivali grožnje od domnevnih sudanskih agentov. Poleg Križnarja je pričal tudi Mohamed Elgadi, ki ga je mučenja v sudanskih zaporih v začetku 90. let prejšnjega stoletja rešila organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International.

Sudanska vlada se vabilu na sojenje, za katerega je bila obtožnica predana veleposlaništvu v Washingtonu 9. novembra, ni odzvala.

Direktor sodnega procesa Elvir Čamdžič iz Bosne in Hercegovine je dejal, da režim Omarja al Baširja od prihoda na oblast leta 1989 z zločini, mučenjem, zastraševanjem in grožnjami preprečuje, da bi resnica o njem prišla na dan. Sodni proces naj bi sudanski režim prikazal kot brezobzirne kriminalce, ki vodijo rasistično politiko nasilne arabizacije Sudana.

O tem je pričal tudi Križnar, ki je 6 tednov preživel v sudanskem zaporu, obsojen zaradi vohunjenja. Križnar je dejal, da poteka "kulturna eksterminacija", da rasistični sudanski režim preganja temnopolte prebivalce Darfurja z uničevanjem vodnjakov, živali in dragocenih dreves. Pričal je sicer, da je videl pokol pripadnikov milic Džandžavid s strani upornikov. Povedal je, da so ga pripadniki enot Afriške unije ujeli in predali sudanskim oblastem in da so ga v zaporu pretepali. Obsojen je bil na podlagi fotografije dokumenta sudanske vlade, ki naroča pregon vseh, ki so videli množične grobove.

Zahod ne ve veliko o položaju v Darfurju

Križnar je sojenje ocenil za zgodovinski dogodek. Na vprašanje ali lahko kdaj pride tudi do pravega sojenja je Križnar menil, da je položaj podoben tistemu v nekdanji Jugoslaviji, ko v začetku 90. let ni nihče mislil, da bo srbski vodja Slobodan Miloševič končal v Haagu. "Mislim, da gre zadeva v to smer, vendar bo potrebno še veliko akcij in osveščanja," je dejal Križnar.

ZN si prizadevajo v Darfur poslati mirovno misijo, vendar pa Sudan to zavrača in grozi z nasiljem. Križnar je dejal, da bi bilo morda potrebno začeti z izobraževanjem Sudancev na vladni strani, saj so ti povsem indoktrinirani in zapeljani. V zaporu je gledal sudanske novice in se seznanil z razsežnostmi vladne propagande, zaradi katere ljudje o silah ZN mislijo, da bodo prišle, kot osvajalci in so se pripravljeni z orožjem upreti.

Po Križnarjevih besedah bi bilo morda pametno v Čadu na meji postaviti radijsko postajo in sporočati resnico. Križnar bo v New Yorku ostal do sredine tedna in v tem času ima napovedanih nekaj intervjujev. "Izobraziti je potrebno tudi Zahod, kjer se ne ve veliko o položaju v Afriki in Darfurju," je še dejal Križnar.