Pot za spremembo Pahor vidi v medsebojnem dialogu, zaupanju in spoštovanju.
Zato je z vodji poslanski skupin danes opravil posvet in predlagal, da bi se še enkrat sestali prihodnji teden, predvidoma v petek, in se skušali dogovoriti o načinu dela, ki bi pripeljal do uspešne sklenitve štiriletnega mandata.
Na majski seji tudi o izbrisanih
Poslanci bodo da majski redni seji obravnavali okrog 30 zadev, med njimi tudi tretjo obravnavo sistemskega zakona o izbrisanih.
Kolegij predsednika državnega zbora Boruta Pahorja je danes določil dnevni red plenarnega zasedanja, ki se bo začelo 17. maja. Na rednem majskem zasedanju - 36 redni seji v tem mandatu - bodo poslanke in poslanci obravnavali okrog 30 zadev, med temi tudi nekatere, ki so v javnosti povzročile burne odzive.
Potem ko je ustavno sodišče ugotovilo, da je zahteva SDS in NSi za začetek zbiranja podpisov volivcev za razpis referenduma v neskladju z ustavo, naj bi poslanke in poslanci na redni majski seji v okviru tretje obravnave odločali tudi o sistemskem zakonu o izbrisanih.
Na redni majski seji, ki se bo predvidoma začela v ponedeljek 17. maja ob 14. uri z vprašanji poslancev predstavnikom vlade, končala pa v petek 21. maja, naj bi odločali kar o nekaj pomembnih zadevah. Med drugim naj bi poslanke in poslanci po nujnem postopku sprejemali novele zakonov o visokem šolstvu, o trgu vrednostnih papirjev in o podaljšanju mandata sodnikom porotnikom na delovnih in socialnem sodišču, po skrajšanem postopku pa dopolnitve zakonov o prvem pokojninskem skladu, državni upravi in o prevozih v cestnem prometu.
Na seji naj bi opravili tudi drugo obravnavo zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Poslanke in poslance pa sredi maja čaka kar nekaj prvih obravnav zakonskih predlogov, v okviru katerih poteka splošna razprava o osnovnih ciljih zakonov po koncu razprave pa državni zbor glasuje o ustreznosti zakonskega besedila za nadaljnjo obravnavo. Prve obravnave naj bi opravili o zakonih o društvih, o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, o spodbujanju tujih neposrednih investicij ter o javni rabi slovenščine.
Odločanje o izbrisanih le, če ne bo nove referendumske pobude
Kar nekaj pozornosti bo vsekakor deležna zadnja obravnava sistemskega zakona o izbrisanih, s katerim naj bi državni zbor na podlagi lanske odločbe ustavnega sodišča odpravil neustavno stanje glede stalnega bivanja nekaterih prebivalcev Slovenije iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik. V tem trenutku še ni znano, ali bo do tretje obravnave zakona sploh prišlo, saj se lahko do začetka obravnave na zboru vlagajo pobude za predhodni referendum. Po zagotovilih vodstva državnega zbora so izpolnjeni pogoji za obravnavo tega - po mnenju nekaterih opozicijskih strank spornega - zakona.
Državni zbor naj bi na redni majski seji obravnaval tudi zaključni račun državnega proračuna za leto 2002, letni plan razvoja avtocest ter sklepal o izbiri revizorske družbe za revidiranje računovodskih izkazov računskega sodišča za leta 2001, 2002 in 2003. Poslanke in poslanci pa naj bi odločali tudi o razporeditvi sredstev, ki jih na podlagi volilnega izida pripadajo posamezni parlamentarni stranki iz državnega proračuna.
Bodo poslanci tokrat le podprli kandidata za predsednika računskega sodišča?
Na redni majski seji poslanke in poslance čaka tudi kar nekaj volilnih zadev. Tako naj bi vnovič odločali o imenovanju novega predsednika računskega sodišča. Predsednik republike Janez Drnovšek je v začetku tedna državnemu zboru v imenovanje za predsednika te institucije predlagal sedanjega pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja Igorja Šoltesa. Seveda pa se mora do tega predloga predhodno opredeliti še pristojna parlamentarna mandatno-volilna komisija, ki naj bi se sestala prihodnji četrtek.
Predstavniki poslanskih skupin so se na današnjem kolegiju dogovorili tudi o delu parlamenta v prihodnjih dveh mesecih, do začetka parlamentarnih počitnic sredi julija. Državni zbor naj bi se junija sestal le na rednem zasedanju, in sicer v času med 14. in 18. junijem. V skladu z načrtom je za junijsko redno sejo predvidenih že 18 zadev, med drugim obravnave zakonov o varnosti cestnega prometa, o Triglavskem narodnem parku, o varstvu osebnih podatkov, o lokalni samoupravi ter spremembe zakonov o praznikih in osnovni šoli. Takrat naj bi poslanke in poslanci sprejemali tudi resolucijo o preprečevanju korupcije poleg tega pa verjetno že dokončno odločali o nekaterih ustavnih spremembah.
