Kdo je kriv za podražitev?

Zadnja povišanja cen študentskih bonov še naprej burijo duhove. Poslanka SDS Alenka Jeraj meni, da je ministrstvo za delo imelo možnost izbrati ponudnike, ki ponujajo kakovostno hrano po ugodni ceni. Sama bi od ministrstva pričakovala “bolj pokončno držo".

Na današnji novinarski konferenci je Jerajeva poudarila, da je bila na strani ministrstva "verjetno s podpisom pogodb že zamujena" možnost izbire tistih ponudnikov, "ki novega razpisa niso izkoristili le za to, da zaščitijo svoje interese". "Menimo, da bi vlada na tem področju morala sprejeti določene ukrepe, ki ne bi dodatno obremenili študentov," pravi Jerajeva, ki je spomnila tudi na splošno gospodarsko krizo.

Ker je vlada po mnenju SDS dopustila dodatno obremenjevanje študentov, so vložili zahtevo za sklic izredne seje odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, na kateri bi po napovedih Jerajeve pozvali vlado, da predlaga morebitne ukrepe oziroma bi jo povprašali o tem, kaj namerava storiti. Od Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), ki je bila sopodpisnica pogodbe, pa bi po besedah poslanke pričakovali večjo aktivnost v času, ko sta potekala izbor ponudnikov in pogajanja o ceni obrokov.

Kot je še spomnila Jerajeva, je prejšnja vlada zakon o subvencioniranju študentske prehrane v letu 2008 spreminjala v sodelovanju s ŠOS. Po njeni oceni so skupaj s ŠOS tedaj dosegli ustrezno rešitev glede višine subvencije in glede usklajevanja le-te.

'Dvig cen pričakovan'

Mladi forum SD se pridružuje "vsem burnim odzivom, da je dvig študentskih bonov previsok in nedopusten". Med drugim predlagajo, da ŠOU donira en evro na vsak prodan bon. "Če ne drugega, je morda vredno razmisliti o oblikovanju nekega kriterija, ki bi določal dodatno subvencijo oziroma donacijo bonov le socialno ogroženim študentom in študentskim družinam," meni predsednik Mladega foruma SD Marko Baruca.

Baruca je dalje sporočil, da je bil glede na vedno večje razsežnosti finančne krize dvig cene študentskih bonov pričakovan. Povprečen dvig študentskega bona z 2 na 2,8 evra je "strahovit" in ga bodo najbolj občutili socialno že ogroženi študenti in študentske družine, veliko študentov pa bo z novim cenikom študentske prehrane postalo socialno ogroženih.

Mladi forum SD sicer razume gostince, da je finančna kriza prizadela tudi njih in so verjetno s potezo, da dvignejo ceno študentskega kosila, samo izkoristili vsa legitimna možna sredstva, da si ohranijo dosedanji dobiček in promet, pojasnjuje Baruca.

'Kriva je Cotmanova'

Baruca meni, da "ne moremo mimo dejstva, da je za dvig študentske prehrane kriva nekdanja ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman," ki je lani poleti z razpisom določila najvišjo vrednost študentskega kosila, to je sedem evrov, medtem ko je bila do decembra 2008 veljavna cena kosila 6,15 evra.

Mlada Slovenija (MSi), podmladek NSi, se je že odzvala na obtožbe. Menijo, da Mladi forum SD neupravičeno krivi in obtožuje Cotmanovo za nastalo situacijo. Poleg tega v MSi predlagajo ponovitev razpisa za ponudnike študentske prehrane in zvišanje subvencije za študentski bon. Cotmanova je lani poleti z razpisom res določila večjo vrednost študentskega kosila na sedem evrov, so v sporočilu za javnost zapisali v MSi. Dodali pa so, da se Mladi forum SD ne zaveda dejstva, da je bila poleti finančna slika precej drugačna kot pa decembra 2008.

Ko je izšel razpis, v Sloveniji še ni kazalo, da bo finančna kriza tako globoka in da utegne prizadeti predvsem najšibkejši del prebivalstva, med drugim tudi študente, so prepričani v MSi. V tistem obdobju je bila konjunktura in visoka gospodarska rast, zato je povsem razumljivo, da je nekdanja ministrica z razpisom gostincem dala možnost za povišanje vrednosti študentskega kosila, saj jo je k temu prisililo zvišanje cen prehrane, so zapisali.

V MSi menijo, da si študenti ne zaslužijo takih cen študentskih bonov, ki so prišle v veljavo s 1. januarjem. Zato ponovno pozivajo študentske organizacije in ministrstvo, da prevzamejo odgovornost za nastalo situacijo in nemudoma stopijo skupaj ter takoj začnejo pogovore o znižanju študentskih bonov na raven, ki je bila v veljavi pred novim letom.

Težki časi za študente

Napovedano zmanjševanje študentskega dela v gospodarstvu in javni upravi kot posledica ukrepov za blažitev gospodarske krize ter podražitev študentskih bonov negativno vplivata na socialni položaj študentov, so sporočili iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Študentsko delo po navedbah ŠOS predstavlja študentom pomemben socialni korektiv, še posebej zaradi neizpolnjenih zagotovil prejšnje vlade. "V lanskem letu je namreč bilo podeljenih 6000 štipendij manj, kot jih je bilo obljubljenih," so zapisali v ŠOS.

ŠOS opozarja, da je v zadnjih mesecih upadlo povpraševanje po študentskem delu, vlada pa je napovedala, da bo število študentov, ki delajo v javni upravi, prepolovila. Socialni položaj študentov je po njihovem mnenju slabši tudi zaradi "neustrezne in nezadostne štipendijske politike ter pred kratkim odvzetih zdravstvenih pravic študentov".