Kriza načenja naše zdravje in prazni zdravstveno blagajno

Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) opozarja, da podatki za večino držav, ki sta jih prizadeli recesija in gospodarska kriza, kažejo na slabšo kvaliteto življenja in življenjskega standarda, občutke brezizhodnosti pri nezaposlenih, pesimizem, slabše zadovoljstvo z delom in občutke nepravičnosti pri zaposlenih. Kriza bo verjetno povečala revščino in poslabšala zdravje, slabše zdravje bo prineslo več stroškov, zato si moramo prizadevati za preventivo in ne varčevati pri njej. Ukrepe pa moramo ocenjevati tudi z vidika vpliva na zdravje.

V kriznih časih je treba dobro premisliti morebitne ukrepe glede njihovega kratkoročnega in dolgoročnega vpliva na zdravje celotnega prebivalstva, še posebej z vidika ranljivih skupin.

Nižji kot je sloj, krajša je življenjska doba

Številne študije kažejo, da zmanjšanje blaginje prebivalstva negativno vpliva na zdravje. Slovenska raziskava iz leta 2007 je pokazala, da slabši kot je socialno-ekonomski položaj posameznika, slabše je njegovo zdravje. "Z analizo Neenakosti v zdravju je IVZ ugotovil, da v Sloveniji socialno-ekonomski položaj vpliva na zdravje in trajanje življenja posameznika. To se vidi tudi iz podatkov o pričakovanem trajanju življenja iz leta 2010, saj na primer moški iz srednjega sloja umirajo v povprečju 4,5 leta prej kot tisti iz višjega sloja, medtem ko moški iz nižjega sloja umirajo še 5,6 leta prej kot moški iz srednjega sloja. Pri ženskah so sicer razlike med socialno-ekonomskimi sloji v pričakovanem trajanju življenja nekoliko manjše, vendar ženske večji del svojega življenja preživijo v slabšem zdravju kot moški," opozarjajo na IVZ.

V času krize najbolj na udaru ženske

Ženske v kriznih časih prevzamejo nase še več plačanega dela, tudi v slabših pogojih, in tudi neplačanega dela, povezanega s skrbjo za druge, otroke, bolne, ostarele, in gospodinjstvo. "Kulturološke in sociološke študije kažejo, da matere varčujejo pri zadovoljevanju svojih potreb, da bi otrokom omogočile tisto, za kar presojajo, da je zanje pomembno. Starši, ki se soočajo z izzivi zagotovitve preživetja, bodo najprej poskrbeli za dobro otrok, sebe pa bodo prikrajšali. V nižjih slojih bi šlo to na račun lastnega zdravja, kakovostne prehrane, počitka, sprostitve," opozarjajo na IVZ.

Kriza v veliki meri prizadene družine v nastajanju in mlade družine. Revne družine, samski starši, družine s šibko socialno mrežo, družine z nizkimi dohodki, ki jim grozi zdrs pod mejo revščine, pa predstavljajo ranljive skupine, ki potrebujejo posebno skrb, tudi pri zdravju.

Slabše zdravje revnejših mladostnikov

Ugotovitve raziskave Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov iz leta 2011 kažejo, da mladostniki iz revnejših družin slabše ocenjujejo svoje zdravje in imajo manj zdrav način življenja. Tako so mladostniki iz revnejših družin poročali o manjšem zadovoljstvu z življenjem in rednem doživljanju več psihosomatskih simptomov kot njihovi vrstniki iz bolje situiranih družin. Poleg tega imajo mladostniki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem tudi slabše duševno zdravje, manj zdrave prehranske navade, redkeje so telesno dejavni, pogosteje so na dietah, pogosteje redno kadijo tobak, pijejo alkoholne pijače in so trpinčeni kot pa mladostniki iz družin z višjim socialno-ekonomskim položajem.

Ne ponavljajmo napak in ne varčujmo pri promociji in preventivi, opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija. "Kadar je državni proračun pod pritiskom in kadar se znižajo dohodki gospodinjstva, se poveča povpraševanje po javnih zdravstvenih storitvah, manj je potrošnje v privatnem sektorju, ljudje več kot samoplačniške storitve uporabljajo storitve javnega zdravstva. Če se v teh okoliščinah zmanjša financiranje javnega zdravstvenega sektorja, bo zelo verjetno padla kvaliteta zdravstvene oskrbe. Posebej je potrebno paziti, da ni prikrajšano izvajanje preventivnih zdravstvenih storitev, saj se pogosto zgodi, da v času finančne krize najprej varčujejo pri preventivi."