Krivic: sodba mora pred vrhovno sodišče in tam bo padla

Trije nekdanji ustavni sodniki se ne strinjajo s sicer neuradno objavo odločitve ustavnega sodišča o pritožbi Janeza Janše na drugostopenjsko sodbo v zadevi Patria, v kateri je ustavno sodišče zavrglo pritožbo, ker naj ne bi izkoristil vseh pravnih sredstev.

Tone Jerovšek meni, da je takšna odločitev ustavnega sodišča nenavadna, presenetljiva, šokantna. Škandalozno se mu zdi nasprotujoče stališče med sodniki, ki so napisali ločena mnenja, in večino, ki se je izogibala sprejemu ustavne pritožbe, češ da ni podana očitnost kršitve človekovih pravic.

Po njegovem mnenju je sedaj vprašanje, kako bo odločilo vrhovno sodišče, ki ima po zakonu o kazenskem postopku pravico oz. dolžnost odložiti prestajanje kazni oz. jo prekiniti, če to terja vsebina zahteve za varstvo zakonitosti. To lahko vrhovno sodišče stori ne glede na to, ali odložitev prestajanja kazni predlaga pritožnik, je dejal Jerovšek.

Zato je po njegovem mnenju ta teden "pred vrhovnim sodiščem zelo huda obveza, da poprimejo Janševo zahtevo in jo vzamejo v reševanje nemudoma zaradi tega, ker tečejo volilni procesi, iz katerega bo v petek predsednik največje opozicijske stranke izločen".

Na vrhovnem sodišču bo sodba padla

Matevž Krivic pa soglaša s sodnikoma Janom Zobcem in Mitjo Deisingerjem, da bi o vsebini sodbe Janši v primeru Patria moralo odločiti že ustavno sodišče. "Toda sedaj moramo spoštovati odločitev večine, da tudi pošiljanje voditelja opozicije v zapor tik pred volitvami ob tako sporni obsodbi ne opravičuje izjeme in da mora o zadevi najprej odločiti vrhovno sodišče," navaja Krivic.

Opozoril je tudi, da se je "šele v postopku pred ustavnim sodiščem odkrila tako huda, čeprav le najbolj veščim pravniškim očem vidna 'luknja' v Janševi obsodbi, da mora zdaj to samo še pred vrhovno sodišče - in sodba bo padla". Po njegovem mnenju je skrajno malo verjetno, da bi vrhovni sodniki mogli (in sploh hoteli) iskati in najti strokovno sredstvo za zakrpanje te "luknje".

Sicer pa je tudi v odločbi ustavnega sodišča zapisano pričakovanje, da bo vrhovno sodišče "odgovorno opravilo svoje ustavne obveznosti in med njimi na prvem mestu zagotovilo spoštovanje človekovih pravic", opozarja Krivic. Ob tem meni, da bi moralo vrhovno sodišče nujno, še pred svojim vsebinskim odločanjem, zadržati izvršitev sodbe, saj gre pri tem tudi za pravice volivcev, da niso zavedeni.

Ude si želi vsebinskega odločanja

Lojze Ude pa je dejal, da odločitve ustavnega sodišča še ni prebral, je pa kritičen do prakse sodišča na vseh ravneh, da najraje odločijo na podlagi formalnih predpostavk in na podlagi dobesednega branja zakona, medtem ko ne gredo v vsebino. Meni, da je to strah pred vsebinskim odločanjem.

Ude opozarja na določbo v zakonu o poslancih, da poslanski mandat preneha tistemu, ki je obsojen na več kot šest mesecev zapora. Glede na to je po njegovem mnenju "jasno, da ne more kandidirati za poslanca tisti, ki je obsojen na dve leti".

Priznava sicer, da v zakonu o volitvah v DZ ni določbe, ki bi povedala, da obsojen človek nima pasivne volitve pravice in ne more kandidirati. A se mu zdi logika, da lahko obsojenec na zaporno kazen kandidira, a mu potem ne morejo potrditi mandata, zgrešena. Po taki logiki bi lahko v Srbiji kandidirali vsi, ki so bili obsojeni v Haagu, je dejal, čeprav ne želi primerjati teže očitanih kaznivih dejanj.

A Jerovšek poudarja, da zakon o poslancih določa, da DZ lahko dovoli opravljanje poslanske funkcije, če je nekdo, ki je na prestajanju kazni, izvoljen za poslanca. Mora pa to DZ izglasovati, je dodal.