Kritični na račun devetletke

V veliki dvorani državnega zbora je danes sedemnajstič zasedal nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Mladi parlamentarci iz vse Slovenije so razpravljali o štirih vsebinskih sklopih - ocenjevanju in nacionalnem preverjanju znanja, izbirnih predmetih in nivojskem pouku, obremenjenosti in prostem času ter o organizaciji dela v devetletki. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik DZ France Cukjati in jim zaželel, da upoštevajo ključna načela komunikacije.

Minister za šolstvo in šport Milan Zver pa je izrazil veselje, da je parlament zaživel, saj se na ta način razvija koncept aktivnega državljanstva. Ob tem je poudaril, da je osnovna šola živ organizem, ki se mora prilagajati razvoju. Tako bi bili mladi bolj konkurenčni v svetu.

Otroci so o omenjenih vsebinah razpravljali v skupinah ter svoja stališča, sklepe in pobude nato predstavili na plenarnem zasedanju, na katerega so povabili tudi nekaj gostov. Otroškega parlamenta so se tako udeležili državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Šverc, generalna direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo Mojca Škrinjar, namestnik varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič in generalna direktorica direktorata za družino Majda Erzar.

Kot 'poskusni zajčki'

Mlade parlamentarce moti zlasti, da se na področju devetletke nenehno dogajajo spremembe, saj se počutijo kot "poskusni zajčki". Zavzeli so se za to, da bi bilo med posameznimi nacionalnimi preizkusi znanja vsaj en dan presledka, ker so drugače preobremenjeni. Predlagajo, naj se nacionalni preizkusi znanja upoštevajo za vpis v srednje šole, da se tretji predmet iz preizkusov znanja izbere s strani učencev in da naj se za vpis v srednje šole upoštevajo vse zaključne ocene iz zadnjih treh let devetletke.

Na področju nivojskega pouka so mladi predlagali, da naj se ta izvaja v zadnjih treh letih in naj bodo testi za vse nivoje enaki. Prav tako so izrazili željo, da bi imeli učenci pri izbirnih predmetih svobodno možnost izbire med družboslovnimi in naravoslovnimi predmeti. Za obšolske dejavnosti pa so sklenili, naj ne sodijo med izbirne predmete, ker nimajo učnega načrta in tako podlage za ocenjevanje.

Mladi so kritično ocenili šolske urnike, v katerih je preveč prostih ur med posameznimi predmeti. Posledično učenci več časa preživijo v šoli in imajo tako manj prostega časa. Tega jim primanjkuje tudi zaradi količine domačih nalog ob koncih tedna.