Slovenija

Kritični do zakona o koncesijah

Ljubljana, 14. 02. 2007 15.48 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je izrazilo kritične pripombe do osnutka zakona o koncesijah.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je na današnji skupščini razpravljalo o osnutku zakona o koncesijah. Potem ko so organi združenja že pred tem oblikovali pripombe in jih posredovali na ministrstvo za zdravje, je bilo tudi danes slišati več pomislekov. Razpravljavce, večinoma direktorje zdravstvenih domov, je med drugim zanimalo, kakšen bo prihodnji status zdravstvenih domov, vprašanje, ki je bilo pospremljeno z bojaznijo, da bi prišlo do njihove razgradnje.

Sicer pa so bili v razpravi izpostavljeni še nekateri pomisleki, med drugim tudi glede svobodnih zdravnikov specialistov ter koncesije kot premoženjske pravice, ki je tudi predmet dedovanja.
Sicer pa so bili v razpravi izpostavljeni še nekateri pomisleki, med drugim tudi glede svobodnih zdravnikov specialistov ter koncesije kot premoženjske pravice, ki je tudi predmet dedovanja. FOTO: POP TV

Tako pričakujejo od pristojnih odgovore, kaj je javni zavod, kaj javni interes in kako se vanj vključujejo zasebniki. Marsikje je namreč tudi vprašanje, ali zdravstveni domovi sploh to še so, vsaj glede na veljavno zakonodajo, je bilo slišati v današnji razpravi.

Strah pred begom strokovnjakov

V združenju so med pripombami zapisali, da izenačevanjem javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev, ki jih določa predlog zakona pri uporabi prostorov in opreme, nima nobene stvarne podlage. Prav tako so navedli, da bi moralo ministrstvo najprej določiti mrežo javne zdravstvene službe in sprejeti nacionalni program zdravstvenega varstva, v katerem bi med drugim določil potreben obseg posamezne dejavnost - na primarni, sekundarni in terciarni ravni.

Direktor novogoriškega zdravstvenega doma Marjan Pintar je ugotavljal, da bodo med koncesionarje najprej odhajali zdravniki z visoko glavarino na boljših lokacijah, javnim zavodom pa bodo ostajale težje lokacije, zdravniki z manj možnostmi, da bi dosegali take rezultate. Kasneje pa bi primerjave pokazale, da zdravstveni zavodi slabše delajo kot zasebna sfera in rezultat bi bil razgradnja zdravstvenih domov.

Da se je bojazen o odhajanju zdravnikov z visoko glavarino med koncesionarje ponekod že uresničila, je za zdravstveni dom Slovenska Bistrica potrdila Jožica Lešnik Hren, ki je poudarila, da so po odhodu zdravnikov med koncesionarje na zdravstvenemu domu ostali številni problemi organizacije zdravstvenega varstva. Nerešena so tudi druga vprašanja, denimo glede prostorov in opreme. Direktorica zdravstvenega doma Sežana Ljubislava Škibin pa jo je kasneje v razpravi dopolnila tudi z vprašanjem o ostalih zaposlenih v zdravstvenih domovih in njihovi usodi po odhodu zdravnikov med koncesionarje.

Kaj bo z nacionalnim programom?

Generalni direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Janez Remškar je s potrebo po pripravi mreže javne zdravstvene službe in nacionalnega programa soglašal in povedal, da ministrstvo dokumente pripravlja, vendar gre za zelo naporno delo. Kot je poudaril, je zdravstvene domove potrebno ohraniti, je pa ob tem potrebno definirati, kaj to "domskost" je. Po Remškarjevih besedah so pripombe dobrodošle in je prepričan, da bodo marsikatero tudi upoštevali, saj gre zaenkrat le za osnutek zakona, a so "marsikatera stališča preveč ekskluzivistična do drugih". Gre za številne interese, je ugotavljal Remškar.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.