Papež ob veliki noči umil noge beguncem

Na veliki četrtek zvečer večina kristjanov končuje 40-dnevni post, ki so ga začeli na pepelnično sredo, hkrati pa začenjajo velikonočno tridnevje, ki bo vrhunec doseglo z velikonočno nedeljo. Dopoldne so škofje v stolnih cerkvah darovali krizmene maše, zvečer pa maše, s katerimi so se spomnili Jezusove zadnje večerje.

Pri krizmenih mašah so škofje posvetili oljčno olje v sveto krizmo. Ta obred opravijo le enkrat letno, tako posvečeno olje pa čez leto uporabljajo pri krstih, birmah, mašniškem posvečenju ter posvetitvi oltarjev ali cerkva. Duhovniki pa so hkrati tudi obnovili duhovniške obljube.

Predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Glavan, je v svoji pridigi dejal, da ljudje od Cerkve vedno bolj pričakujejo "zavarovanost, občutek topline in sprejetosti". Zato "kjerkoli so kristjani, mora vsak najti oazo usmiljenja," je dejal.

Na veliki četrtek v Katoliški cerkvi tudi molijo za medsebojno edinost in edinost s škofom. Po Glavanovih besedah je edinost s škofom "korenina in garancija pastoralnih uspehov". "Škofa ne poslušamo, ker naj bi bil učen, sposoben, obdan z vsemi talenti, ampak zato, ker v krajevni Cerkvi predstavlja Jezusa Kristusa, ker je v škofiji prvi učitelj vere in vez edinosti," je dejal.

Zvečer so po cerkvah darovali maše, na katerih so se spomnili Jezusove zadnje večerje, s katero je Jezus postavil evharistijo oziroma mašo in duhovniško službo. Spomnili so se tudi Jezusove zapovedi medsebojne ljubezni, tako da so izbranim vernikom umili noge. Do zdaj so bili lahko tako izbrani verniki le moški, januarja spremenjeni pravilnik pa določa, da so lahko to tudi ženske.

Papež Frančišek umil noge beguncem

Medtem ko EU pretresa najhujša begunska kriza in so po Parizu krvavi teroristični napadi ta teden pretresli še Bruselj, se je papež Frančišek odločil za zelo zgovorno potezo - noge je letos umil 11 beguncem, med njimi več muslimanom, ki so bili nad to gesto vzhičeni.

"Ali muslimani, hindujci, katoliki ali Kopti: vsi smo bratje, vsi smo otroci istega boga," je ob izvajanju velikonočne tradicije dejal papež in obenem spomnil tudi na torkove napade v belgijski prestolnici: "To je bilo dejanje uničenja, dejanje vojne, s strani ljudi, ki ne želijo živeti v miru." Krivdo za prelivanje krvi je pripisal predvsem tihotapcem z orožjem.

Večernega umivanja nog je potekalo v domu za prosilce za azil v Castelnuovo di Porto nedaleč od Rima, v katerem živi kakih 800 ljudi iz več kot 25 držav. Med migranti, ki jim je papež umil noge, so bili trije muslimani iz Malija, Pakistana in Sirije ter hindujec iz Indije.

Gre sicer za ponazoritev geste, ki jo je Jezus izvedel svojim apostolom pred zadnjo večerjo. Potem ko so papeži dolga leta noge umivali le duhovnikom, jih je Frančišek doslej umival zapornikom, invalidom in mladoletnim prestopnikom.

Papež bo velikonočne slovesnosti nadaljeval v petek, ko bo med drugim v rimskem Koloseju vodil križev pot, ki ga bo spremljala molitev za spolno zlorabljene otroke. V nedeljo bo poleg jutranje velikonočne maše opoldne izrekel tudi velikonočno voščilo mestu in svetu (urbi et orbi).