'Ljubezen prinaša življenje, strah pa odpira vrata smrti'

Večina kristjanov po svetu praznuje veliko noč, največji krščanski praznik, ko se verniki spominjajo Jezusovega vstajenja od smrti. To je za kristjane praznik veselja in upanja. Po njihovem verovanju je namreč Jezus Kristus umrl, čez tri dni pa vstal od mrtvih, s tem pa človeka odrešil greha in mu znova odprl pot v večno življenje.

Dopoldne so po cerkvah potekale vstajenjske maše s procesijami. Škofje so jih darovali v stolnicah, pri tem pa poudarjali predvsem pomen veselja. "Velika noč daje razumeti, da imajo vse naše skrbi, trpljenje, vsakodnevni križi in težave svojo polnost," je v svoji pridigi dejal predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan.

Škof Glavan, ki je mašo daroval v Novem mestu, je poudaril, da je Jezusovo vstajenje temelj in začetek vstajenja vseh ljudi. "V njem je zagotovilo, da bo poveličanje tudi naš delež. Zato se splača verovati v Kristusa, zanj živeti in si tako zagotoviti svojo večno srečo," je dejal. Velika noč daje po njegovih besedah razumeti, "da imajo vse naše delo, naše skrbi, trpljenje, vsakodnevni križi in težave svojo polnost, svoj pravi smisel in neizmerno vrednost, ker imajo odmev v naši večnosti".

S svojim vstajenjem je po besedah škofa Jezus vsem pokazal pot v življenje. "Brez strahu in dvomov gremo lahko z njim. Pokazal nam je, kako moramo živeti, da bi svoj milostni čas, svoje dneve življenja spremenili v trenutke odrešenja zase in za svoje ljubljene brate in sestre," je dejal. Vsem je tudi zaželel, da v luči Kristusovega vstajenja nikoli ne bi podvomili v smiselnost življenja.

'Ljubezen premaga vsak strah'

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore se je v pridigi ob vstajenjski maši, ki jo je vodil v ljubljanski stolnici, med drugim dotaknil aktualnega dogajanja in poudaril dejstvo, da živimo v svetu, kjer je veliko razlogov za negotovost in strah. "Vedite, dragi bratje in sestre, da je ljubezen močnejša od vsakega strahu in premaga vsak strah. Upam, da se boste v vstalem Jezusu Kristusu odločili, da vas bo v življenju vodila ljubezen in ne strah. Saj ljubezen prinaša življenje, strah pa odpira vrata smrti," je dejal.

'Človek je odrečen le po ljubezni'

Evangeličanski škof Geza Filo pa je bogoslužje vodil v cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani. V pridigi je poudaril, da je obuditev Jezusa v večno življenje krščanski odgovor na osnovno človekovo hrepenenje po življenju, "ki ne more sprejeti, da bi imela smrt zadnjo besedo". A hkrati izkušnja človeštva po njegovih besedah potrjuje, da si sami ne moremo izpolniti tega hrepenenja. "In še nekaj danes čutimo zelo jasno: da namreč človeka ne odrešujejo znanost, bogastvo in oblast ali slava. Človek je odrešen le po ljubezni ... Za polnost življenja potrebuje gotovost brezpogojne ljubezni, ki je lahko le božja," je dejal in dodal, da vse drugo seje v medosebne in družbene odnose duhovno in telesno smrt. "Naj vstali Kristus dvigne naš pogled kvišku in ga čez obzorja tega sveta usmeri v nam vsem večno domovino," je še pozval.

'Vstali Jezus prinaša novo upanje, veselje in ljubezen'

Po besedah mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla vstali Jezus prinaša novo upanje, veselje in ljubezen. Hkrati vstajenje po njegovem razodene pravi smisel trpljenja, skozi katerega je šel Jezus. "Brez vstajenja bi trpljenje bilo dramatičen in negativen dogodek. Bil bi popoln poraz in polom Jezusovega poslanstva med nami. Vstajenje da trpljenju čisto nov predznak. Ni več poraz in polom, temveč zmaga ljubezni, dobrote in usmiljenja," je poudaril.

Za to, da nas veselje, ki ga prinaša vstajenje, doseže, pa je po besedah Cvikla potrebna vera. "Po človeško gledano prazen grob nima razlage. Vera je tista, ki nam pomaga v tem prepoznati Božji poseg, s tem pa tudi mi prejmemo luč, ki ne osvetli samo skrivnosti Jezusovega vstajenja, ampak pomeni za vse nas upanje," je dejal. Poudaril je tudi, da za človeka ni zadosti iskati samo materialne stvari, ampak, da "naše življenje dobi svoj pravi smisel šele, ko se odpremo Bogu, ki postaja slehernemu človeku blizu prav po vstalem Jezusu". Hkrati je vstajenje zagotovilo, da "bomo z njim vstali tudi mi", je dodal.

Čas za igre s pirhi

Čas velike noči sovpada s pomladnim obdobjem, ko se iz zaprtih prostorov selimo na prosto. Velikonočna nedelja in ponedeljek sta po slovenskem ljudskem izročilu čas za igre s pirhi, kot so turčanje, valinčanje in sekanje.

Medtem ko viri za slovensko narodnostno območje ne poročajo o lovu na pirhe, pa je ta igra znana denimo v Nemčiji in Veliki Britaniji. Odrasli skrivajo prave, čokoladne ali plastične pirhe s čokolado v sredini na različna mesta okoli hiše in na vrtu, otroci pa jih iščejo. Verjamejo, da jajčka prinese velikonočni zajec.

Velikonočni zajec ima sicer svoj izvor pri nemških luteranih. Imel je vlogo sodnika, ki je povedal, ali so bili otroci pridni ali poredni. Upodabljali so ga s košaro barvnih jajc, sladkarij in včasih tudi igrač, ki jih prinaša otrokom domov. Njegova vloga spominja na božička v božičnem času, ki prav tako otrokom prinaša darila. Avtorji so o tej šegi med Nemci prvič pisali v 17. stoletju.