Kriminalisti preiskujejo Šentvid

Kriminalisti ljubljanske policijske uprave so vzeli pod drobnogled dogajanja ob odprtju predora Šentvid. Tega so prometu svečano predali 1. julija, še isti večer pa so ga zaradi odpadanja protipožarnega ometa zaprli.

Na policiji so potrdili le, da “zbirajo obvestila v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi, ki se nanašajo na odprtje predora Šentvid”. Ker preiskava še ni zaključena, več informacij niso želeli dati.

Kriminalisti so se minuli četrtek oglasili na sedežu Darsa, vendar niso govorili z nikomer od članov uprave, je pojasnil predstavnik družbe Marjan Koler. Zaslišali naj bi le eno osebo. Zaslišali so tudi nekdanjega šefa Darsa in prometnega ministra Janeza Božiča. Na SCT-ju, ki je dela izvajal in ki po besedah prometnega ministra Radovana Žerjava nosi odgovornost za blamažo s predorom Šentvid, kriminalistov še ni bilo. Predstavnik ministrstva za promet Damijan Križnik pa je povedal, da se niso oglasili niti pri njih, oziroma, da z morebitnim obiskom ni seznanjen. Zato pa so kriminalisti že bili na ministrstvu za okolje in prostor.

Kaj sploh preiskujejo?

Viri 24ur sicer trdijo, da kriminaliste v tej zgodnji fazi preiskave predvsem zanima, ali je bilo vse v redu s spremembo projekta pri protipožarni zaščiti v predoru Šentvid. Sprva načrtovane varnejše in dražje Promat plošče so namreč na Darsu v soglasju s projektantom tudi zaradi časovne stiske nadomestili s protipožarnim ometom Fendolite M 3, ki pa se je izkazal za neprimernega in potencialno nevarnega. Policiste zato zanima, ali je bila zamenjava speljana v skladu z zakonom ali pa je s spremembo načrta kdo ogrožal življenja okoli 40 tisoč voznikov, ki se dnevno vozijo po tem odseku avtoceste.

V mesecu dni trikrat zaprt

Po več letih gradnje in številnih zapletih je pred mesecem dni promet skozi predor vendarle stekel. Vendar pa težav s tem ni bilo konec. Šentvid je bil namreč v tem času že trikrat zaprt.

Najdražji predor v slovenski zgodovini

Predor Šentvid je del 5,5, kilometra dolgega avtocestnega odseka Šentvid – Koseze. Zanj so porabili 243,75 milijona evrov, samo za predor pa 135,7 milijona.

Gradnja predora, ki se je začela že leta 2004, ima dolgo zgodovino. Sprva so nameravali zgraditi dvocevni dvopasovni predor, a so že v prvi polovici naslednjega leta načrte spremenili. Junija 2005 so tako začeli graditi dvocevni tripasovni predor. Glavni razlog za to odločitev je bila napoved gradnje stanovanjskih stavb na Celovški, zaradi česar se bo močno povečal promet. V času nastajanja predora, ki je prometno razbremenil sever Ljubljane, so se na Darsu zamenjale kar tri uprave.