Kriminalisti NPU preverjajo osemmilijonski nakup nove sodne stavbe

"Nacionalni preiskovalni urad trenutno preverja informacije v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi glede nakupa predmetne nepremičnine," so nam včeraj pozno zvečer uradno potrdili na Policiji. Kriminalisti NPU tako zbirajo obvestila in izvajajo ukrepe, ali so vključeni v nakup stavbe, ki sicer že dobro desetletje nezasedena propada, storili kazniva dejanja, "katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti".

Čeprav je pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pretekli teden pred našo kamero pojasnjevala, da so ceno – ta je znašala 7,7 milijona evrov, kupnina pa je bila pred dvema tednoma tudi že nakazana – določili "s pomočjo cenilcev po popolnoma natančnem postopku in pravilih," pa je danes jasno, da to ne drži.

Ministrstvo namreč ni naročilo svoje preverbe cene, ampak je brez pomislekov sprejelo cenitev, ki jo je naročil in plačal prodajalec, to je podjetnik Sebastjan Vežnaver. Kot so nas včeraj prepričevali na ministrstvu, cenitve niso opravili, ker da država ne more ocenjevati nepremičnin, ki (še) niso v njeni lasti. Kar, na to so nas opozorili poznavalci, ne drži. Država bi, kot dober gospodar, po Zakonu o stvarnem premoženju naše države celo morala preveriti, kakšna je realna vrednost stavbe, ki jo namerava kupiti. "Pred razpolaganjem z nepremičnim premoženjem, katerega posamična vrednost je izkustveno višja ali enaka 20.000 evrov, se opravi cenitev premoženja," namreč določa zakon.

Različni dokumenti, različna kvadratura stavbe

"Poslovna stavba ima štiri etaže, njena neto tlorisna površina z vštetim atrijem je 4603,50 kvadratnega metra, uporabna površina pa 2761 kvadratnih metrov." Tako je zapisano v dokumentaciji sodno zaprisežene sodne cenilke gradbene stroke in nepremičnin, ki je stavbo, preden jo je kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov (kot smo poročali, je bila likvidacijska vrednost sicer nekoliko nižja – 2,4 milijona evrov).

Ker se mu je zdelo, da ima stavba več kvadratnih metrov, je Vežnaver aprila 2021, dobro leto po nakupu torej, dal izdelati "izmero obstoječega stanja". Iz poročila, ki nam ga je posredoval, je razvidno, da so pri izmeri ugotovili, da ima stavba več kvadratnih metrov, kot je bilo zapisano v poročilu prve sodne cenilke in kot je prav tako zapisano na Geodetski upravi – 5126,9 kvadratnega metra.

A cenilno poročilo, ki ga je za Vežnaverja decembra 2023, torej dve leti po novih meritvah, izdelal cenilec Anton Rigler, in ki ga je Vežnaver predložil ministrstvu, kljub temu navaja prvotno kvadraturo stavbe. Torej 4603,5 kvadratnega metra. Kako so mogoče tako velike razlike, ali torej cenilci slabo opravljajo svoje delo? V telefonskem pogovoru nam je Rigler včeraj kratko pojasnil, da mu Vežnaver pač ni posredoval novih izmer, ki jih je naročil.

Velike razlike v kvadraturi stavbe pa očitno niso "motile" strokovnih služb pravosodnega ministrstva, saj so vladi posredovali Vežnaverjeve meritve in ne meritev, ki jih navaja poročilo cenilca. Kljub tem velikim razlikam se na ministrstvu niso odločili, da bodo kvadraturo stavbe preverili tudi sami.

Večmilijonska prenova države

Razbita stekla, s plevelom poraščena fasada, uničena in izropana notranjost in uničena električna napeljava. Stavba, kmalu novo sodno poslopje, ki stoji neposredno ob vpadnici v Štepanjskem naselju, je res v zelo slabem stanju. To je razvidno tudi s fotografij, ki smo jih posneli prejšnji teden.

Jasno je, da bo država, preden bo tja preselila Upravno, Delovno in socialno ter Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, stavbo morala tudi prenoviti. 

Da bo prenova znašala od dveh milijonov evrov in pol do treh milijonov evrov, so ocenili v Službi za nepremičnine in investicije ter varnost pravosodnih organov, ki jo znotraj ministrstva za pravosodje vodi Simon Starček, nekdanji šef Finančne uprave v času zadnje Janševe vlade. In koliko časa bi lahko trajala prenova? Služba pod vodstvom Starčka odgovarja, da predvidoma dve leti. Ministrstvo sicer za prenovo nima opravljenih podrobnih izračunov, prav tako za prenovo v proračunu še nima zagotovljenih sredstev.

A pozor, po naših informacijah, ki nam jih je potrdilo več virov, je Vežnaver državi ponudil tudi nakup že prenovljene stavbe. Kupnina bi v tem primeru znašala več kot 16 milijonov evrov, kar je več kot šest milijonov evrov več, kot nakup in prenovo ocenjuje pravosodno ministrstvo.

Je ministrstvo res izbralo najcenejšega ponudnika

Kot smo že poročali, je ministrstvo stavbo kupilo po tem, ko je junija lani izvedlo javno zbiranje ponudb za prazne in neopremljene poslovne prostore v Ljubljani. Prispele so tri ponudbe – podjetja Kompas shop za nepremičnino na Ajdovščini v Ljubljani, podjetja Monetic za nepremičnino na Dalmatinovi 2a in ponudba rezidence Rajski vrt za stavbo na Litijski ulici, ki jo je na koncu kupilo ministrstvo.

Najcenejša je bila ponudba podjetja Kompas shop. Za nepremičnino veliko slabih tri tisoč kvadratnih metrov na Ajdovščini v Ljubljani so zahtevali 4,5 milijona evrov kupnine oziroma 1530 evrov na kvadratni meter. Kar je dobrih 140 evrov na kvadratni meter manj, kot je država plačala za 4603 kvadratne metre na Litijski cesti v Ljubljani, če upoštevamo kvadraturo, ki je navedena v obeh cenitvah, ki sta bili opravljeni za omenjeno stavbo.

Podjetje Monetic je državi ponudilo precej večjo stavbo. Za dobrih 10 tisoč kvadratnih metrov površine so želeli dobrih 19 milijonov evrov. Država je na koncu sicer izbrala stavbo, v katero bo morala pri prenovi vložiti največ denarja.

Še primerjava. Pred kratkim je ena od nepremičninskih družb za Bežigradom prodala več kot 20 tisoč kvadratnih metrov veliko stavbo, ki ima okoli 10 tisoč kvadratnih metrov pisarn in v katero ni treba vložiti nič. Cena pa manj kot 2 tisoč evrov na kvadratni meter.

Če bodo pri cenitvi ugotovili nepravilnosti, bomo pogodbo razdrli

Dopoldne se je na naše poročanje odzvala tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Kot je zapisala, je Nacionalni preiskovalni urad ministrstvo včeraj popoldne že zaprosilo za dokumentacijo. "V primeru ugotovljenih nepravilnosti pri izdelavi cenitve, ki je bila podlaga za sklenitev kupoprodajne pogodbe, bomo nemudoma sprožili postopke za ugotovitev ničnosti pogodbe in izvedli vse druge ustrezne ukrepe," pravi. In še, da so se za nakup odločili v dobri veri in da so zaupali cenitvi sodno zapriseženega cenilca, ki da mora: "cenitev z zakonom izvesti neodvisno, nepristransko, objektivno in brez naklonjenosti do bodisi naročnika ali kupca, v skladu s pravili stroke, znanosti in zakonodaje."