VIDEO: 'Preiskava na podlagi anonimke'

Kriminalisti že od ranega jutra opravljajo preiskavo na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek), je za 24ur.com povedala Dragana Lukič z Apeka. Na vprašanje, koliko kriminalistov naj bi bilo v stavbi, ni znala odgovoriti. ''Ne spustijo nas notri. Do sedaj sem videla enega kriminalista, ki stoji na vratih. Ne vem, koliko kriminalistov je notri, če sploh so. Prav tako ni znano, kaj počnejo. Tudi ven niso še nič odnesli,'' je povedala. Uslužbencem, ki so prihajali v službo, so policisti preprečili prihod na delovno mesto. ''Ocenjujemo, da je do preiskave prišlo na osnovi anonimne prijave, ki je povsem neutemeljena. Domnevamo, da je posledica načrtovanih kadrovskih sprememb, ki predvidevajo tudi določeno zmanjšanje števila zaposlenih,'' so sporočili z Agencije.

Marko Bošnjak iz Odvetniške družbe Čeferin, ki je pri preiskavi navzoč kot zagovornik, je povedal, da preiskavo opravljajo na podlagi odredbe preiskovalne sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani. ''Povod za odredbo sta anonimni prijavi, ki sta bili poslani na policijo in komisijo za preprečevanje korupcije. Vodstvo pri izvedbi hišne preiskave konstruktivno sodeluje, ker želi, da se celotna situacija čim prej razjasni in se sumi čim prej razčistijo, ker je Agencija ves čas ravnala in ravna popolnoma zakonito. Po našem prepričanju sta prijavi popolnoma neutemeljeni. S vsebino celotnih prijav nismo seznanjeni, imamo le odredbo za hišno preiskavo. Podrobnosti niso znane niti samemu preiskovancu, torej Agenciji. V anonimki sta sicer navedena direktor in ena oseba.''

Preiskava zaradi svetovalnih pogodb?

Policija "v predkazenskem postopku ne daje informacij. Kriminalisti opravljajo določena preiskovalna dejanja zaradi suma storjenih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,'' so sporočili. Katera so ta kazniva dejanja, na policiji niso želeli povedati. Protikorupcijska komisija je 17. marca policiji podala ovadbo glede podelitve frekvenc UMTS Tušmobilu, pa je potrdil njen predsednik Drago Kos. V zvezi z Apekom je prišla še ena prijava na Kosovo komisijo, ''a so jo takoj predali naprej kriminalistom, saj so vedeli, da primer že preiskujejo. V tem primeru je šlo za neke svetovalne pogodbe,'' je pojasnil za 24ur.com.

V preteklih dneh so se v javnosti pojavile informacije – časnik Finance je navajal anonimno pismo – o občutnem povečanju najemanja zunanjih svetovalcev, odkar je na čelo agencije prišel Tomaž Simonič. Na Apeku odgovarjajo, da so svetovalce primorani najemati zaradi povečanega obsega dela in nalog, ki jih določajo domača zakonodaja, vladni akti, predpisi, notranji akti, evropske direktive, kadrovske zasedbe pa da ne morejo širiti zaradi vladne restriktivne politike zaposlovanja. Zagotavljajo, da za vse pogodbene storitve, ki poleg svetovanja obsegajo tudi izvedbene naloge pri posameznih projektih, pridobivajo najugodnejše ponudnike prek javnih razpisov, portala e-naročanja in povabil k oddaji javne ponudbe.

Na očitek, da je med izvajalci tudi "prijateljsko" podjetje Teletech, ki je v lasti Tomislava Gačnika (ki naj bi bil po pisanju Financ Simoničev prijatelj, skupaj pa sta delala že na Si.mobilu), odgovarjajo, da je bilo to podjetje izbrano "v konkurenci ponudnikov za opravljanje storitev". Teletech je za Apek med drugim pripravil spletni portal www.komuniciraj.eu, ki ga je Evropska komisija v poročilu o napredku na enotnem trgu telekomunikacij izpostavila "kot izjemen primer dobre prakse", pravijo na Apeku. Agencija je imela sicer po navedbah časnika leta 2006 sklenjenih 18 pogodb v skupni vrednosti 181.500 evrov, v letu 2007 26 pogodb za 421.500 evrov, lani pa 29 pogodb v vrednosti 431.900 evrov. V tem obdobju je bilo največ denarja namenjenega za splošno-pravne storitve družbam: A-Teza, KPMG, Deloitte, Inštitut za primerjalno pravo, Hermes Softlab, Nil in Teletech.

'Nenavadna, a zakonita podelitev'

Direktor direktorata za elektronske komunikacije na ministrstvu za gospodarstvo Matjaž Janša s kriminalistično preiskavo ni seznanjen. Sicer močno dvomi, da bi šlo za preiskovanje podelitve licence za UMTS Tušmobilu, saj je bila ta po njegovih besedah v skladu z zakonodajo. Na vprašanje, ali gre za primer podelitve dovoljenja za UMTS Tušmobilu, je odgovoril. "Skoraj prepričan sem, da ne gre za to. V tistem primeru ni nič takšnega, kar bi morali preiskovati. Podelitev je bila nenavadna, ni bila najbolj transparentna, bila pa je v skladu z zakonodajo."

Janša sicer delo Apeka ocenjuje kot dobro, kar "kažejo rezultati na trgu. Če bi pogledali stanje konec leta 2004 in stanje danes, bi videli veliko razliko," pravi vodja direktorata za elektronske komunikacije. Na ministrstvu za gospodarstvo pripravljajo novelo zakona o elektronski komunikacijah, ki naj bi izboljšala transparentnost delovanja agencije, saj bi bil Apek zavezan objavi javnih pozivov in razpisov tudi na svojih spletnih straneh. Poleg tega naj bi za nespoštovanje regulatornih ukrepov uvedla globo v višini od deleža prihodkov posameznega operaterja. V noveli je predvidena tudi možnost uvedbe funkcionalne ločitve, kadar bi Apek ugotovil, da z obstoječimi ukrepi ni dosegel učinkovite konkurence, ter utemeljeno ocenil, da obstajajo pomembni in trajni konkurenčni problemi, ki se ne bodo razrešili v razumnem obdobju.

Iz Tušmobila so sporočili, "da kriminalistov pri nas ni bilo in jih tudi ne pričakujemo, saj pri svojem delovanju upoštevamo veljavno zakonodajo. O dogodku smo bili obveščeni iz medijev, tako da o preiskavi vemo le to, kar so poročali.''

Sporno podeljevanje dovoljenj za UMTS?

Apek je javni poziv za pridobitev mnenj v primeru dodelitve radiofrekvenčnega pasu za opravljanje storitev tretje generacije mobilne telefonije UMTS objavil decembra 2007, Tušmobilu kot edinemu ponudniku pa nato frekvenco dodelil brez javnega razpisa in brez plačila. Komisija za preprečevanje korupcije je v začetku letošnjega marca v načelnem mnenju zapisala, da so uradne osebe Apeka postopek izvedle v nasprotju s predpisi in s tem drugemu omogočile neupravičeno korist. Apek je očitke zavrnil in na svojih spletnih straneh začel objavljati informacije o objavah javnih pozivov v uradnem listu.

Mobitel pa je od Apeka zahteval obnovo postopka podelitve frekvenc Tušmobilu. ''Apek je zahtevo zavrnil, Mobitel je zoper odločitev vložil tožbo na Upravno sodišče,'' so sporočili. S tožbo je zahteval tudi odpravo odločbe o brezplačni dodelitvi frekvenc UMTS Tušmobilu ''zaradi nepravilno in nezakonito izvedenega postopka podelitve spornih frekvenc, ki so bile podeljene mimo javnega razpisa in s kršitvijo predpisane objave prostih frekvenc''. Sodna postopka še nista zaključena, kriminalisti pa informacij pri Mobitelu niso iskali. V Si.mobilu, drugem največjem slovenskem mobilnem operaterju, pa poudarjajo, da že dalj časa opozarjajo na sporno podelitev frekvenc Tušmobilu. Pred približno letom so zaradi domnevno netransparentne podelitve frekvenc Tušmobilu, ki je UMTS dobil brez plačila in javnega razpisa, tudi vložili tožbo na Upravno sodišče.