Nagrajenec je prejel nagrado v vrednosti 1,24 milijona tolarjev (5000 evrov), pripadla pa mu je tudi čast, da je prižgal kres, ki so ga ob tej priložnosti postavili na gradu.
Roman Izgubljeni sveženj Rudija Šeliga je enajsta knjiga njegovega pripovednega opusa, v katerem se romani izmenjujejo s kratko prozo. Zastavljen je kot trojni pogled na razmerje med človekom ter zgodovino in je s skoraj štiristotimi stranmi njegov najobsežnejši. Izgubljeni sveženj je roman, ki želi definirati človekov zgodovinski svet, kar pomeni, da ima ta svet značaj najvišje usode. Ker pa gre za roman in ne za filozofski traktat, proces definiranja poteka skozi človeško eksistenco.
Šeligo se v romanu osredotoči na tri časovne parametre, ki predstavljajo celoto zahodnega sveta. Bralec se v njem sreča z zgodbami treh Tomažev: apokrifnega apostola, nesrečnega revolucionarja in klavrnega tranzicijskega povzpetnika. Seznani se s Kristusovim časom, se znajde v sredini dvajsetega stoletja in na koncu dvajsetega stoletja, vendar pa je Šeligo to časovno premico obrnil, saj bralec potuje nazaj, iz sedanjosti v preteklost. Bralec tako v prvem, tranzicijskem delu, srečuje svet, ki ga pozna, v drugem, ki se prekriva z drugo vojno in obdobjem komunizma, naleti na znano zgodbo revolucionarjev, ki so z življenjem podčrtavali absurd utopičnih projektov, v tretjem delu pa se sooči s simboličnim zasnutkom izgubljenih svežnjev resnice.
Petčlanska žirija, ki so jo sestavljali Andrej Inkret (predsednik), Ženja Leiler Kos (Delo), Ignacija J. Fridl (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija) in Sandra Baumgartner (Sodobnost), je letos izbirala med okrog 70 deli.
V finale za Delovo nagrado kresnik so se uvrstili še Miloš Mikeln z romanom Poročnik z Vipote, Ted Kramolc z romanom Tango v svilenih coklah, Vladimir P. Štefanec z romanom Viktor Jelen, sanjač ter Štefan Kardoš, Norma Bale in Robert Titan Felix z romanom Sekstant.
