'Cinično norčevanje iz resnice'

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je včeraj vladi poslala predlog odgovora na interpelacijo o njenem delu in odgovornosti. Interpelacijo je vložilo 23 poslancev, ki ministrici očitajo, da se napačno loteva reševanja problematike izbrisanih. Vlada bo predlog obravnavala prihodnji teden.

Kresalova je v svojem predlogu odgovora na interpelacijo očitke nasprotnikov v celoti zavrnila. "Zgodba o izbrisu nekaj deset tisoč državljanov nekdanjih republik SFRJ iz registra stalnega prebivalstva je zgodba sedemnajstletnih poskusov manipulacije, ugibanj in kolektivnega zanikanja," je v uvodu zapisala notranja ministrica, ki vztraja, da se odločitve ustavnega sodišča morajo spoštovati.

"Reševanje problematike izbrisa, ki se je zgodil leta 1992, pa še zdaleč ni v prvi vrsti stvar reševanja ugleda Republike Slovenije ali pravnega formalizma, kot bi radi prikazali nekateri, temveč nujen korak zrele države v smeri poprave krivic ter (vsaj v določeni meri) vrnitve človeškega dostojanstva, katerega zagotavljanje je temelj legitimnosti in obstoja pravne države, kar Republika Slovenija mora biti," opozarja Kresalova.

"Pri izbrisu gre za sosledje dogodkov, ki so sledili ponujeni možnosti izredne naturalizacije (torej pridobitvi državljanstva pod posebno ugodnimi pogoji v času slovenske osamosvojitve). Z izbrisom so državljani bivših republik SFRJ, ki so imeli v Sloveniji urejeno dovoljenje za bivanje in ki (iz takšnih ali drugačnih razlogov) niso zaprosili (mnogim je bilo celo to nezakonito preprečeno!) za slovensko državljanstvo ali pa jim je bila izdana negativna odločba, brez zakonske podlage ali kakršne koli odločbe izgubili stalno prebivališče in de facto postali tujci, ki na ozemlju Slovenije bivajo ilegalno in si morajo status tujca šele urediti. Državljanom tretjih držav (npr. Nemčije, Italije, Švice itd.), ki so v tistem času prav tako imeli v skladu s tedaj veljavnimi predpisi urejeno dovoljene za bivanje, ni bilo v tem oziru treba storiti prav nič – po poteku roka so avtomatično postali tujci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Zakon o tujcih je namreč določil, da njihova dovoljenja za bivanje, izdana v Socialistični Republiki Sloveniji, veljajo tudi v novoustanovljeni Republiki Sloveniji. Nasprotno pa zakon ni vseboval takšne ureditve za osebe iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, ki so imele v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, kar pomeni, da so bile slednje slabše obravnavane kot državljani tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in s tem diskriminirane, kot je leta 1999 ugotovilo že ustavno sodišče. Neureditev prehoda njihovega statusa na enak način, kot je bilo to storjeno v primeru državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje, je povzročilo pravno praznino, zaradi česar je bil zakon o tujcih ugotovljen za neustavnega," opozarja Kresalova.

Očitki iz interpelacije

Kresalova je podrobno analizirala vsak očitek. Tako je na prvega, ki pravi, da notranje ministrstvo neustrezno izvršuje odločbo ustavnega sodišča in zlorablja samo ministrstvo za politične namene ter ustvarja neenakosti pred zakonom, odgovorila, da sama interpelacija potrjuje tezo o večnem vračanju enakega, saj iz njene vsebine vejejo iste netočne informacije in polresnice, ki že leta vztrajno in ignorantsko izvajajo skrajno zapleteno in specifično zgodbo o izbrisu na raven emocionalno nabitega kolektivnega spomina na čas in dogodke slovenskega osamosvajanja.

"Najbolj neverjetna in nesmiselna je obtožba, da so novi podatki o številu izbrisanih politični projekt stranke LDS, ki želi povečati svojo volilno bazo. Z vrnitvijo nekoč nezakonito odvzetega statusa stalnega prebivalca namreč nihče ne dobi volilne pravice na državnozborskih volitvah – to imajo samo državljani. Poleg tega pa praksa opozicije kaže, da zavzemanje za spoštovanje odločbe US in za spoštovanje človekovih pravic ljudi drugih narodnosti volilno podporo žal prej zmanjšuje kot povečuje. Zato je obtožba o 'povečevanju volilne baze' z zavzemanjem za spoštovanje odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih ne le nesmiselna, ampak pomeni naravnost cinično norčevanje iz resnice," je zapisala Kresalova.

Notranja ministrica odgovarja tudi na očitek, da ignorira izide referenduma o "tehničnem" zakonu o izbrisanih. "Najbolj pomembno pri vsem tem pa je, da je ustavno sodišče v posebni odločbi že pred izvedbo omenjenega referenduma jasno povedalo, da kakršen koli izid referenduma sploh ne more razrešiti parlamenta in vlade dolžnosti uresničiti odločbo ustavnega sodišča," je opozorila ministrica. Dodaja tudi, da sam referendum ni bil o tem, ali je treba odločbo ustavnega sodišča izvršiti. Takrat je bil zavrnjen "tehnični" zakon, s katerim so hoteli zmanjšati število dopolnilnih odločb.

Nasprotniki Kresalove opozarjajo, da so med izbrisanimi nekdanji časniki JLA in agresorji. "Nasprotno od teh z dokazi nikoli podkrepljenih trditev so strokovna preverjanja kategorij izbrisanih med njimi pokazala kar 5360 oseb, ki spadajo v starostno skupino do 18 let, in da je bilo med vsemi skupaj 10.896 žensk," odgovarja ministrica.

23 poslancev ji očita tudi ogrožanje sistema javnih financ zaradi lahkomiselnega ravnanja in sprenevedanja v zvezi z odškodninami za izbrisane. "Absolutna prioriteta ministrstva je izpolnitev odločbe ustavnega sodišča, kar pa se vprašanja odškodnin sploh ne dotika. Vprašanje zakonske rešitve okrog odškodnin se lahko morda, če bi se to izkazalo za potrebno, uredi šele, ko bo prišlo že vsaj do neke minimalne sodne prakse o tem," piše Kresalova. Doslej ni bila še nikomur izplačana odškodnina. "Dejstvo je, da je preko 4000 izbrisanih pred petimi leti dobilo dopolnilne odločbe; samo trije (!) so vložili odškodninske tožbe in nobena še ni rešena niti na prvi stopnji. Večina postopkov pa je glede na trenutno sodno prakso zastarala. Glede na obstoječo sodno prakso namreč roki za zastaranje ne začnejo teči z vročitvijo dopolnilne odločbe, ampak z dnem, ko je bila objavljena sodba ustavnega sodišča," opozarja notranja ministrica Kresalova.