Do danes Slovenija še nima dokončnega mnenja o tem, ali ima vse pogoje za sprejem zapornikov iz Guantanama na Kubi, je danes v Bruslju povedala notranja ministrica Katarina Kresal. Evropa mora biti pripravljena pomagati pri reševanju problema zelo hude kršitve človekovih pravic, a to še ne pomeni, da bo Slovenija sprejela zapornike, je menila.
Države članice EU z odločitvami o sprejemanju terorističnih osumljencev iz Guantanama čakajo na informacije, ki jih bosta iz ZDA prinesla češki notranji minister Ivan Langer in evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Jacques Barrot, ki bosta na obisku v Washingtonu 16. in 17. marca.
"Vse informacije z obiska v ZDA bodo zelo dobrodošle za dokončno odločitev o tem vprašanju," je povedala ministrica ob robu zasedanja notranjih ministrov EU v Bruslju. Države članice, tudi Slovenija, bi lahko po njenih besedah informacije o tem, ali so pripravljene sprejeti zapornike, imele že na aprilskem zasedanju, vendar EU ni določila nikakršnega roka.
Zaradi možnosti varnostnih tveganj bo EU poskušala opredeliti enoten pristop, ki naj bi temeljil na dobri izmenjavi informacij med schengenskim prostorom in drugimi članicami EU ter na določitvi statusa, ki bi ga imeli nekdanji zaporniki, sprejeti v EU, pri čemer je treba upoštevati posledice sprejema v eni državi na druge članice.
Pomembna je dobra izmenjava podatkov med vsemi državami članicami EU, tudi tiste države, ki zapornikov ne bodo sprejele, morajo imeti dostop do informacij o teh zapornikih, je danes poudaril predstavnik predsedujoče EU, češki notranji minister Ivan Langer.
Komisar Barrot pa je danes pojasnil, da bosta z Langerjem od Američanov zahtevala odgovore na povsem preprosta vprašanja, na primer zakaj ZDA same ne sprejmejo zapornikov, če so ti nenevarni in nedolžni, ali zakaj jih ne pošljejo nazaj v države, iz katerih prihajajo.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.