Krašovec zaradi prestajanja zaporne kazni od države terja odškodnino

Krašovca je tožilstvo obtožilo, da je nekdanjo direktorico družbe Betnava Dragico Marinič in nekdanjega šefa za investicije v Betnavi Antona Ekarta nagovoril, da sta gospodarskemu ministrstvu posredovala navidezne gradbene situacije, s tem pa so pridobili evropska sredstva v višini 1,772 milijona evrov za obnovo mariborskega škofijskega dvorca Betnava.

Zaradi teh obtožb je bil Krašovec v prvotnem sojenju decembra 2013 spoznan za krivega napeljevanja h goljufiji in obsojen na dve leti zapora. Višje sodišče je nato zaradi absolutnih kršitev kazenskega postopka obsodilno sodbo razveljavilo. Po ponovnem sojenju je bil nato decembra 2015 spet spoznan za krivega, a je po potrditvi sodbe na višjem sodišču vrhovno sodišče novembra 2017 to razveljavilo in jo vrnilo okrožnemu sodišču v še eno odločanje.

Oktobra 2018 ga je celjsko okrožno sodišče nato oprostilo vseh obtožb. Presodilo je namreč, da Krašovcu ni mogoče dokazati, da je odločilno napeljal Mariničevo, da je na gospodarsko ministrstvo poslala zahtevek z navideznimi gradbenimi situacijami, ki so vključevale neopravljena dela na gradbišču in Vegradov skladiščen material. Prav tako po oceni sodišča ni mogoče dokazati, da je odločilno napeljal Ekarta, da je podpisal nadzorne situacije z gradbišča.

Krašovec zdaj od države terja odškodnino

Krašovec, ki je od junija do septembra 2017 dobre tri mesece prebil v zaporu, zdaj od države terja odškodnino, poročata časnika Delo in Slovenske novice. Krašovčev odvetnik Velimir Cugmas je za Delo pojasnil, da je v imenu Krašovca na državno odvetništvo vložil odškodninski zahtevek in prejel dopis, da mu bodo nanj vsebinsko odgovorili v zakonskem roku treh mesecev. In če s ponujenim ne bo zadovoljen, bo vložil tožbo, je dejal.

Kot je še za Delo opozoril Cugmas, se je postopek vlekel nesorazmerno dolgo in je bil medijsko zelo izpostavljen. Vrstili so se tudi pritiski iz Vatikana, vse to pa je pustilo posledice na zdravju Krašovca in škodovalo njegovi časti in dobremu imenu, je navedel.

V odškodninskem zahtevku je zajeta tudi škoda, ki naj bi jo utrpel zaradi tako imenovane afere Mladinska knjiga. Krašovec se je namreč znašel na zatožni klopi zaradi očitkov o zlorabi položaja in pomoči pri preprodaji delnic Mladinske knjige leta 2004. V tem kazenskem postopku so bili vsi oproščeni že na prvi stopnji, navaja Delo.

Večina vpletenih v projekt Betnava je sicer krivdo priznala. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak je bila za primer Betnava in Rimske terme obsojena na enotno šestletno zaporno kazen, Mariničeva je bila obsojena na leto in 11 mesecev zapora, Ekart na pogojno desetmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let, nekdanji gradbeni nadzornik Karel Bogatin pa na 10 mesecev zaporne kazni.