'Fašizem se je lotil naših otrok v vrtcu'

Na spominski slovesnosti ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki so jo pripravili v Štanjelu, je zbranim spregovoril pisatelj Boris Pahor. Poudaril je, da je bil med vsemi režimi za Primorce in Slovence najhujši fašizem, ki se je spravil na otroke in ne odrasle kot ostali.

"Mogoče bi kdo pomislil, da pretiravam, ko ob nacističnem zlu dajem prednost črni diktaturi; vendar je treba vedeti, da je imel nacizem opraviti z nami kot z odraslimi ljudmi, medtem ko se je fašizem lotil naših otrok v vrtcu in potem v osnovni šoli," je v slavnostnem govoru izpostavil Boris Pahor.

Ali ni absurdno, da smo na tako ponižanje, na tako zaničevanje pozabili, je dejal Pahor. Namesto da bi oskrumbo človeškega dostojanstva dali pred sodišče za človekove pravice, ker taki zločini ne zastarajo, pa tega ne naredimo. "Tako se torej čutimo Evropejci 21. stoletja," je še dejal Pahor.

Na slovesnosti so prisotne, med katerimi sta bila tudi predsednik vlade Borut Pahor in evropski poslanec Milan Zver, pozdravili tudi predstavniki organizatorjev prireditve – župan občine Komen Uroš Slamič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič, direktorica Inštituta dr. Jožeta Pučnika Nataša Šuštar in Sergij Pahor iz Društva slovenskih izobražencev iz Trsta.

Irglova opozarja

Poslanka SDS Eva Irgl je spet opozorila na to, da je predsednik države, ki bi moral biti nesporno najvišja politična in moralna avtoriteta države, odlikoval vodjo tajne policije Tomaža Ertla in s tem opravičil početje komunistične partije. Kot še pravi, so s tem odlikovanjem spet odvzeli dostojanstvo vsem tistim ljudem, ki so trpeli v času komunističnega režima.

'Spomin je treba ohraniti'

Evropski parlament je aprila 2009 ob sprejetju resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je pozval k razglasitvi 23. avgusta za dan spomina na žrtve totalitarizmov, med drugim poudaril potrebo po ohranjanju spomina na preteklost, ker brez resnice in spomina ne more biti sprave. Evropski poslanci so tudi ostro obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi. V resoluciji so poudarili, da je treba priznati, da ima holokavst med temi zločini posebno mesto.

Sporazum o nenapadanju Ribbentrop-Molotov sta podpisala tedanja vodja diplomacij Sovjetske zveze in Nemčije, Vječeslav Molotov in Joachim von Ribbentrop, predvidel pa je delitev Poljske med Sovjetsko zvezo in Nemčijo.