Kranjski župan o tujcih: Dobro organiziran način zaslužkov, ki ga država dopušča

Na dan 6. 11. 2022 je imelo po podatkih ministrstva za notranje zadeve na območju Mestne občine Kranj stalno prebivališče prijavljeno 51.030 slovenskih in 3914 tujih državljanov, začasnega pa 2690 slovenskih in 3774 tujih državljanov. Največ tujih državljanov prihaja s Kosova, sledijo državljani BiH, Severne Makedonije in Srbije. "Pojasnjujemo, da ima pri državljanih Republike Slovenije začasno prebivališče naravo dodatnega prebivališča, pri tujih državljanih pa je lahko to edini naslov ali naslov, ki se prijavlja k stalnemu prebivališču, odvisno od vrste pridobljenega dovoljenja, ki je podlaga za prijavo. V statistiki so štete izključno prijave začasnih prebivališč brez upoštevanja drugih pogojev," so zapisali na ministrstvu.

Upravna enota Kranj je leta 2017 državljanom Kosova in Albanije izdala 971 dovoljenj za prebivanje in delo, leto pozneje že 2067. Leta 2019 je bilo izdanih 2750 dovoljenj, v koronskem letu 2122 dovoljenj, lani pa 2691. In če so pred petimi leti prejeli 1734 vlog tujcev za začasno bivanje v Kranju (334 za stalno), je bilo teh lani kar 6227 (349 za stalno). Največ vlog je bilo oddanih s strani državljanov Kosova, sledijo BiH, Srbija in Severna Makedonija. 

Nadzor nad izdanimi dovoljenji izvaja Policija, ki ugotovi, ali ima tujec z veljavni enotnim dovoljenjem za prebivanje in delo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in prijavljen naslov v Republiki Sloveniji. V primeru kršitev Policija na Upravno enoto poda predlog za razveljavitev enotnega dovoljenja, so pojasnili na Upravni enoti Kranj.

O problematiki prekomernega priseljevanja tujcev v Kranj, ki se še najbolj kaže v šolstvu in zdravstvu, smo se pogovarjali s kranjskim županom Matjažem Rakovcem. Zakaj številke naraščajo? Kako se s temi izzivi sooča občina? Kaj lahko za integracijo tujcev naredi župan in zakaj nanj letijo očitki, da je za te težave kriv sam?

Število izdanih dovoljenj tujim državljanom v Kranju iz leta v leto narašča. Zakaj jim je mesto tako privlačno?

Kranj ni edino mesto, ki se spopada s to problematiko. Pokojni župan Velenja Bojan Kontič je že pred leti napisal alarmantno pismo na vlado, da je treba na tem področju nekaj storiti, a se ni zgodilo nič. Letos je bil celjski župan Bojan Šrot deležen pripomb staršev slovenskih otrok, ker je ob začetku šolskega leta prvošolčke pozdravil v albanskem in ukrajinskem jeziku. Pri tem naj bi šlo, kolikor mi je znano, le za vljudnostno gesto otrokom, ki se soočajo z zahtevnim vključevanjem v našo družbo in okolje. 

Situacija je podobna predvsem v mestnih občinah, kjer je potreba po delovni sili velika. Sam dobivam prošnje s strani gradbenih in proizvodnih podjetij, kaj lahko naredimo za pohitritev postopkov, ker nujno potrebujejo delovno silo. Je pa res, da je velik transfer te delovne sile v Avstrijo in Nemčijo, kjer so boljši zaslužki. In ker imamo bolj ohlapno zakonodajo kot schengen, pridejo tukaj notri in s tem dovoljenjem nadaljujejo pot v bolj razvite države. Dejstvo je, da je vse to zelo dobro organizirano – od tega, kako pripeljejo tujce, do tega, kako vložijo postopke na upravni enoti, gredo na banko odpret račune, vse socialne transferje, Rdeči križ in Karitas, skratka dobro poznajo sistem. Tam, kjer so bolje organizirani, tja jih raje peljejo. Saj je vseeno, katera upravna enota izda dovoljenje. Ljudje niso nič krivi, oni pridejo za boljšim kruhom, je pa to vse organizirano in pri tem gre, si mislim, za kar precejšnje zaslužke.

Gre torej za sistemski problem, ki bi ga morala reševati država. Kaj pa predlagate kot občina, ki na lastni koži doživlja te težave?

Tako je. Naša država je s svojo zakonodajo postala izhodišče za marsikaterega delavca z zahodnega Balkana, ki išče življenje v boljši schengenski Evropi. Državna zakonodaja tako priseljevanje omogoča. Ko sem začel svoj mandat, sem ustanovil posebno komisijo, v katero smo vključili tiste, ki se ukvarjajo s tem na mestni občini, Policijo, davčno upravo, CSD, prostovoljce. Oblikovali smo 24 predlogov za izboljšanje zakonodaje, s katerimi bi omejili priseljevanje oseb iz t. i. tretjih držav in preprečili morebitne zlorabe pri prijavah bivališča in pridobivanju socialnih transferjev ter jih posredovali na vlado. S temi spremembami bi naslovili težave tako, kot je prav in pošteno do vseh vključenih strani – brez sovraštva do ljudi, ki izven svoje domovine iščejo boljše priložnosti za življenje, a neizprosno do tistih, ki te ljudi izkoriščajo, in tistih, ki namerno izkoriščajo naš sistem. Na Mestni občini Kranj opozarjamo na to problematiko, saj moramo občine delovati skladno z zakonodajo, ki je ne sprejemamo mi. Na priseljevanje nimamo vpliva, se pa soočamo s posledicami.

S kakšnimi posledicami konkretno?

Veliko izzivov je na področju šolstva, predvsem zaradi neznanja slovenskega jezika in nepoznavanja kulture, s katero živimo v Sloveniji ali zahodni Evropi. Dokler je bil v razredu samo en ali dva slovensko negovoreča otroka, je šla zadeva lepo skozi, zdaj pa se dogaja, da je v razredu več kot polovica tuje govorečih otrok. Vemo, kakšni so otroci, motijo pouk, ker ne poznajo naših navad, govorijo v drugem jeziku, motijo ostale, ki želijo poslušati ... Zato smo predlagali, da bi imeli za učenje slovenskega jezika in spoznavanje kulture posebne enoletne pripravljalnice. Da bi otroci torej normalno hodili v šolo in obiskovali predmete, kjer ne potrebujejo toliko slovenskega jezika, na primer matematiko, likovno in športno vzgojo, za vse ostalo pa bi hodili na pripravljalnice. Torej ne, da jih vzamemo ven iz šole, ampak jih počasi integriramo. Ravno prejšnji teden sem o tem pisal predsedniku vlade, ki je moje pismo posredoval ministru za šolstvo. Že v prejšnji vladi smo se velikokrat sestali na to temo, a ministrica žal nikoli ni prišla. Zdaj torej čakam na poziv ministra, da pridemo predstaviti to idejo. Prosil bom še ostale kolege, da se dobimo in pripravimo za naslednje leto. Imamo kolektiv ravnateljev, moja ekipa se vsak mesec dobiva z njimi in to je glavna problematika, ki jo izpostavljajo.

Velik problem nastaja tudi pri obisku zdravnika. Na eni strani imamo zdravnika, ki mora vedeti vse simptome, na drugi pa ženske, ki so večinoma doma in ne govorijo slovensko. Zgodi se, da otroci prevajajo to, kar znajo. Ko sem govoril z odgovornimi na ministrstvu za zdravje, sem izvedel, da gre za vsesplošni problem zdravstva teh priseljencev, ki postaja tudi veliko breme za slovenski proračun. Primer izigravanja sistema je, ko jih kot pridružene člane družine z dragimi posegi in zdravili zdravijo v Sloveniji. Ta naša ohlapna zakonodaja se vidi že tukaj. Tega, da bi obstajala možnost združitve družine in delavcev brez znanja osnov slovenskega jezika, v Evropi ni. Če bi sledili našim predlogom, bi imeli v dveh letih zadevo urejeno tako, kot je na Zahodu. Saj s predlogi nismo odkrivali Amerike, samo praksi od drugod smo sledili.

Kako pa v zdravstvu in šolstvu zdaj rešujejo težave, ki se pojavljajo?

Bolj ali manj so prepuščeni samim sebi, imajo nekaj prostovoljcev, ki učijo otroke slovenskega jezika. Ljudska univerza Kranj je na Gorenjskem izvedla tečaj za učenje slovenskega jezika, predvsem žensk, ki večinoma ostajajo doma. Z neukim ali neslovensko govorečim delavcem je lažje manipulirati. Takoj, ko se naučiš jezika, greš v trgovino, k zdravniku, v knjižnico, se igrat z otroki ... Stvar ni več pod nadzorom nekoga, ki vse to ureja. In to je dobro organiziran sistem – pripeljejo jih sem, odpeljejo naprej v Nemčijo, pri tem si ne smemo zatiskati oči. Tukaj mora država narediti svoje in potem tudi mi na občinah ne bomo imeli takih težav.

Do kakšnih anomalij, kršitev in izigravanja sistema pa še prihaja po vaših podatkih?

Pojasnil vam bom, zakaj smo sploh oblikovali omenjeno komisijo. Name se je obrnila prijateljica, ki je skrbela za gospoda, ki je zdaj že umrl. Ni mogel iti v dom, ker je imel še eno stanovanje. Ko je ona prišla tja, je ugotovila, da albanske družine, ki bi morala tam živeti, sploh ni več tam, saj se je že preselila v Nemčijo, še vedno pa so tukaj prejemali socialne transferje. Ali pa, da je na enem naslovu v posamičnem stanovanju prijavljeno nenavadno število ljudi. Točno se ve, da se na določeno število kvadratnih metrov lahko prijavi samo določeno število ljudi. Naš mestni svetnik je imel na 100 kvadratih prijavljenih 39 ljudi. Kar nekaj se jih ukvarja z oddajanjem hiš in stanovanj Albancem in Kosovcem. Od najemnin pobirajo neobdavčen denar. Država bi tukaj lahko pobrala lepe davke. Ne vem, zakaj ne bi rekli "39 jih imaš notri, za vsakega plačaj toliko in toliko na mesec". Rešeno. To so anomalije, ki jih država ne želi sprejeti. Morala bi ne le zaostriti pogoje, pač pa ravnati tako kot zahodna Evropa. Pri nas pa na koncu ugotoviš, da vsi vse vedo, CSD ve, Furs ve, da nekdo ne plačuje davkov, zapre podjetje in odpre naslednjega, pa nihče nič ne naredi. To je izigravanje našega sistema.

Priseljevanje tujcev res ni težava samo v Kranju, pa vendar ste vi edini župan, ki se soočate z očitki, da si na tak način uvažate volivce.

Že nekaj let sem tarča obtožb in komentarjev za dejanja, o katerih sploh ne morem odločati kot župan. Predvsem zato, ker določeni populisti namenoma širijo miselnost, da naj bi na občini izdajali dovoljenja za bivanje tujcem. Seveda to ni in ne more biti res, saj ne občina in ne župan nimamo pooblastil za to. To je v pristojnosti upravnih enot, ki sodijo neposredno pod ministrstva, torej pod državo. A ker se Mestna občina Kranj nahaja v isti stavbi kot UE Kranj, ljudje pa pred vhodom vidijo tuje državljane, ki čakajo v vrsti, zmotno mislijo, da čakajo za občino. To izkoriščajo prej omenjeni populisti za napade proti meni. To je manipulacija.

Ste se zato pred kratkim odločili, da glavni vhod občine prestavite drugam?

Obiskov na Mestni občini Kranj je zelo malo, ampak obiskovalci so morali čakati v vrsti skupaj z ostalimi, ki so potrebovali storitve upravne enote – od pridobivanja osebnih izkaznic, vozniških dovoljenj, potnih listov, delovnih dovoljenj in dovoljenj za začasno bivališče tujcev. Dejansko je bila vsak dan pred vhodom velika gneča, zato smo se odločili za ločen vhod. Drži pa tudi, da so se pojavljale govorice, da sva jaz kot župan in Mestna občina Kranj tista, ki uvažava te tujce. Mislim, da smo ob danih možnostih naredili maksimum. Še vedno bi raje videl, da imamo mi glavni vhod, ampak glede na to, da je stavba spomeniško zaščitena, se drugače pač ne da.

Obstaja pa tudi fotografija, na kateri ste slikani z albansko zastavo. Pojasnite nam, prosim, ozadje te zgodbe.

Z zastavo sem bil res slikan, a ne tako, kot so fotografijo potem izrezali in zlorabili "neznani kolegi" tik pred drugim krogom županskih volitev leta 2018. Oktobra 2018 sem bil povabljen na srečanje predstavnikov albanske skupnosti. Udeležil sem se ga tako kot drugih srečanj narodnostnih skupnosti – makedonske, srbske in črnogorske skupnosti. Naivno ali politično zeleno sem verjel, da vsi v Kranju podpirajo napore za večjo integracijo tukaj živečih in uporabo slovenskega jezika v dnevnem življenju. Srečanje so začeli s slovensko himno, potem še s svojo, bilo je tudi veliko slovenske glasbe. Vsako mizo je krasil šopek slovenskih zastav, ki so bile poleg albanske in makedonske zastave razobešene po dvorani. Na izvorni fotografiji so slovenske zastave vidne. To je ušlo ven dva dneva pred volitvami povsem namensko. Mislim, da je šel tja tudi kakšen moj protikandidat, pa to nikjer ni ostalo zabeleženo. Še letos sem se slikal s črnogorsko zastavo, pa tega nihče ne objavlja. Moji politični nasprotniki so to izkoristili za namene političnega diskreditiranja. Jaz sem bil takrat nov v politiki, ampak tudi danes bi lahko šel, nimam težav s tem. Ljudje niso naivni, pojasnil sem in tega več ne spremljam, ker se mi zdi škoda časa.

Tudi, ko smo v času koronavirusa izdali obvestilo o zaprtju šol v albanskem jeziku, so me nekateri na polno napadli. A kaj se je zgodilo? Bil je ponedeljek, albanski otroci pa so še vse do srede prihajali v šolo, ker doma niso znali povedati, zakaj nimajo šole. Ideja ravnateljev je bila, naj to uradno  napišemo v albanskem jeziku in damo otrokom, naj nesejo domov, kar smo tudi storili. Peščica ljudi pač to izkoristi. 

Kranj je mesto Kranjčanov in Kranjčank ter vseh, ki pridejo sem in spoštujejo predpise ter zakone. Država je tista, ki nam vsem sprejema zakonodajo – tudi pravila o priseljevanju – mi nimamo nič s tem. Naša naloga je, da te ljudi čim bolj integriramo in tam, kjer vidimo probleme – v šolstvu in zdravstvu – igramo proaktivno vlogo. Če se z njimi ne bomo pogovarjali in ukvarjali, se ne bodo nikoli integrirali. Sam nimam nič proti nobenemu tujcu, veliko potujem po svetu in vidim, kako so drugi narodi odprti. Na nas je, da ustavimo manipulacije, ki se dogajajo tem ljudem in jim pomagamo vključiti se v delovno okolje. Dejstvo je, da se cela zahodna Evropa sooča s pomanjkanjem strokovnega, manj kvalificiranega kadra in drugače kot z uvozom tuje delovne sile ne bo šlo. Kot vedno pa so problem zlorabe naših, mnogokrat luknjastih zakonov. Občina in jaz osebno na to opozarjamo, smo opozarjali in bomo opozarjali.

Državi ste predlagali spremembo zakonodaje in novela zakona o tujcih je bila lani sprejeta. Menite, da bo zdaj drugače?

Nekaj naših predlogov je bilo sprejetih, nekaj ne. Dopolnitve zakona o prijavi prebivališča so usmerjene predvsem v reševanje problematike prijav t. i. fiktivnih prebivališč posameznikov. Zakon o tujcih pa prinaša bolj zaostrene pogoje bivanja za tujce, saj uvaja dvoletno bivanje tujca v RS za združitev družine in ne več eno leto, zahteva znanja slovenskega jezika za polnoletne družinske člane na vstopni ravni in znanje slovenskega jezika za tujce (A1), ki v Sloveniji prebivajo dlje časa (A2), uvaja tudi spremenjen način dokazovanja prejemanja potrebnih sredstev za preživljanje. Verjamem, da smo s temi spremembami naredili korak naprej, predvsem kar se tiče učenja slovenskega jezika in pridružitve družine, še vedno pa to ni dovolj in bomo še naprej pritiskali na državo. Druga stvar je nadzor. Če ne bodo organi, kot so CSD, Furs in Policija, izvajali nadzora nad tem, potem ne bo nič drugače. Ker so vsi ostali v bistvu že korak naprej. 

Zadeve želimo urediti tudi zato, ker potrebujemo delovno silo. V Kranju je predvsem Iskra, ki nujno potrebuje delavce in brez tujih delavcev ne bo šlo, to je dejstvo. To področje pa je treba urediti tudi zato, ker je med priseljenci veliko takšnih, ki želijo pošteno prispevati v našo družbo, se prilagajajo, a ravno izkoriščanje socialnih transferjev in neprilagoditev njihovih rojakov mečejo slabo luč na vse.

Dotakniva se še drugih aktualnih tem. Podiranje samskega doma v Stražišču, nova parkirišča na Planini, glasbena šola, podjetniški inkubator Kovačnica ... Veliko stvari se realizira tik pred volitvami. Zakaj župani tako radi režete trakove ob koncih mandatov?

Razlog je predvsem v dolgih birokratskih postopkih, ki vsebujejo številne faze od ideje do izvedbe nekega projekta. Ti pa se lahko še dodatno zavlečejo zaradi nepredvidljivih okoliščin, kot sta bili pandemija in draginja zaradi vojne v Ukrajini. Tukaj kot primer rad omenim dom za starejše na Zlatem polju. Imamo svoje zemljišče in odločili smo se, da naredimo javni dom, ne dom s koncesijo. Mineva četrto leto in smo pred tem, da dobimo gradbeno dovoljenje. Dve leti potrebuješ za spremembo OPN, potem je arhitekturni natečaj, ki vzame šest do devet mesecev, pridobivanje celotne dokumentacije 26 sodajalcev, potem čakaš 90 dni še na gradbeno dovoljenje, če so vmes še kakšne dopolnitve, se zavleče in kar naenkrat si na štirih letih. Pri udrti strehi na telovadnici OŠ Franceta Prešerna je na primer potrebna samo sanacija, ampak imamo ZVKD, z arhitektom moramo govoriti, a je ta že zelo v letih in se pogovarjamo s sorodniki, ker ne dovoli določenih stvari, mi bi na primer gor dali sončne panele ... Skratka ogromno je nekih stvari in zagotovo bo trajalo najmanj eno leto, da se bodo otroci lahko vrnili. Smo pa določene zadeve tudi res hitro naredili – ko se je Pošta odločila, da gre ven iz Kranja, sem dobil idejo za inkubator, s katerim bi v mesto spet potegnili ljudi. Relativno hitro smo dobili evropska sredstva in že imamo obnovljen objekt, v katerem bo delo dobilo okrog 100 mladih. Tudi glasbeno šolo smo hitro razširili, izvedli razpis in dobili evropska sredstva. Ni pa bilo čisto vse končano pred volitvami – prenovljeno OŠ Janeza Puharja smo odprli lani, vrtec v Bitnjah smo podrli in naredili novega ter ga odprli spomladi. Če ste opazili, pa nimamo veliko asfaltiranj v Kranju. Vse delamo načrtno in na osem let. 

Smo v izteku volilne kampanje. Vaš protikandidat Zoran Stevanović vam očita, da ga posnemate in ste pasiven župan, pod katerim mesto stagnira. Kako to komentirate? 

Očitek, da se v Kranju ni naredilo nič, je preprosto smešen. Dve novi šoli, ena osnovna, ena glasbena, nov vrtec, telovadnica, 31 kilometrov asfaltiranih mest, projekt kanalizacijskega in vodovodnega omrežja Gorki, sprejet OPPN za Hrastje, več kot 300 novih javnih parkirnih mest, povečanje kolesarskih površin za več kot 300 odstotkov, reflektorji na stadionu, nov tartan ... 70 milijonov evrov smo porabili v štirih letih, kar je rekord katerega koli mandata, verjetno jih nisem jaz pospravil v žep, nekje morajo biti! Dejanja govorijo zase in zanikajo te njegove trditve. Smešno izpade nekdo, ki temu reče pasivnost. 

Glede posnemanja pa ... To je pač politika! (smeh) Mislim, da smo z delom dokazali, da imamo svoje ideje, jaz bi še celo rekel, da je on s svojim programom kopiral našega. Kdor ima dobro idejo, lahko pride sem, ne bomo pa jemali idej drugim. Je pa res, da so si ideje bolj ali manj podobne. Participativni proračun je bil v mojem programu in smo ga tudi izpeljali, zdaj pa si vsi drugi lastijo zasluge, češ da je ideja o tem obstajala že leta 2010. Ideje so res bile, vprašanje pa je realizacija. Svoj program sem nastavil na osem let (dva mandata), prva štiri so uspešno mimo. Program smo letos še nekoliko dopolnili na podlagi novih izkušenj in ga bomo v korist vseh občanov in občank uresničili v naslednjem mandatu.

Če torej na volitvah dobite nov štiriletni mandat, kaj vse bo Kranj še pridobil?

Uf, marsikaj! Če začnem z vrtci, ki so meni ključnega pomena: Podrli bomo trioddelčni vrtec Sonček in naredili novega sedemoddelčnega. Imamo gradbeno dovoljenje za dodatne oddelke na OŠ Helen Puhar, čakamo gradbeno dovoljenje za razširitev podružnične šole in vrtca na Kokrici. Na Trsteniku se moramo v tem mandatu dogovoriti za nov vrtec, ker imajo res nemogoče razmere. Od velikih projektov je tukaj nov zdravstveni dom Severna vrata, drugo leto bomo začeli delati in do leta 2024 dokončali satelitski urgentni center. Računam, da do konca leta dobimo gradbeno dovoljenje za Dom upokojencev s 150 posteljami, ki bo po 15 ali 20 letih prvi javni dom v Sloveniji. Odprli bomo dom za dnevno varstvo starejših na Planini za približno 30 oseb. Pa Savski most in gradnja naselja ob Savi, kjer bo stanovanjski sklad v naslednjih letih naredil 245 neprofitnih stanovanj. Narediti moramo nov dvosmerni most čez Planiko s pločnikom in kolesarsko stezo.  

Na zasebnem področju sem prepričan, da bomo v naslednjem mandatu v Kranju dobili tisoč novih stanovanj. Kar nekaj zasebnih investitorjev smo opogumili, na primer Iskro Emeco in bivše Gorenjske mlekarne, kjer bo 385 stanovanj in 220 na mestu, kjer se zavije v Struževo. Pred dvema tednoma je investitor začel podirati samski dom v Stražišču, kjer bo 66 stanovanj. Odprt je še projekt Mlaka west Udinboršt – gre za 11 hektarjev veliko zemljišče, razgovori se vodijo tudi za področje bivšega Tekstilindusa. Zelo veliko je namreč povpraševanja, predvsem se želijo k nam preseliti ljudje iz Ljubljane, saj so cene bolj ugodne, pa še sonca in narave imamo več. Do konca mojega naslednjega mandata se bomo približali številki 60.000 prebivalcev, kar pa za seboj potegne velike izzive – predvsem potrebo po novih šolah in vrtcih.

Velik projekt bo poslovna cona Hrastje na 18 hektarjih, za kar smo letos sprejeli OPPN – tam naj bi bila manjša domača visokotehnološka podjetja – in pa gradnja kanalizacijskega omrežja (Čirče, Hrastje, Besnica, Golnik, Stražišče). Od leta 1991 nihče ni pregledoval mostov v Kranju in nekateri so res v slabem stanju, mi smo naročili preglede in tega se bomo morali lotiti čim prej. Želeli bi narediti tudi stanovanjski sklad, da bi lahko odkupovali stare stavbe, jih obnovili in v center naselili mlade. 

Nujno potrebujemo novo hokejsko dvorano, ker imamo že 15 let začasno. V naslednjem mandatu tako računam vsaj na gradbeno dovoljenje. Pa pokrito tekališče, vadbeno dvorano, ideja je, da naredimo na Zlatem polju večnamensko plezalno dvorano, moja želja pa, da tukaj organiziramo svetovno prvenstvo v plezanju. Želimo športno mesto, ki ga lahko sestavljamo kot lego kocke. Pa koncertna dvorana! Sramota je, da v Kranju nimamo kulturno-prireditvene dvorane. Meni je najbolj pri srcu velikost Kina Šiška, torej 600 sedišč oz. 900 stojišč. 

Pa centralni potniški terminal z glavno avtobusno postajo na železniški postaji. Če bo vlada leta 2024 res začela delati drugi tir do Jesenic, bo razcvet železniške povezave Kranj-Ljubljana pomembno vplival na to, da bo v Kranju še več ljudi. Na železniški postaji bomo umaknili en industrijski tir, da pridobimo možnost za avtobusno postajo. Zame so bistveni frekvenca in postajališča. Kupili smo osem električnih avtobusov in bistveno je, da stalno vozijo. Rad bi, da avtobusno postajo pustimo spodaj in ves tranzitni promet, tako medkrajevni kot medregionalni, poteka po obvoznici, da ne gre več mimo gimnazije. Imamo srečo, da se v tem času ni zgodila kakšna nesreča pri prečkanju ceste. 

V načrtu je tudi nadaljevanje digitalizacije s pametnimi mestnimi karticami – tak sistem ima samo še Stockholm – kreditna oz. debetna kartica bi lahko bila tudi mestna kartica, na primer za knjižnico ali bazen. Pridobili bi jo samo občani Kranja, obiskovalci pa bi dobili kartico "Visitor", ki bi imela tudi višje cene. 

Kaj pa, če se z županskega stolčka poslavljate? Kakšen Kranj puščate za seboj, kakšen pečat ste dali temu mestu?

Z mojim prihodom je bila v mestnem svetu vzpostavljena kultura sodelovanja. Nisem imel koalicije, ampak veliko odprtih dogovarjanj. Glede proračuna, ki smo ga sprejemali v 2022/2023, so se oglasili predstavniki vseh skupin v mestnem svetu razen Resnice in smo šli čez projekte, ki so jih zanimali. Potem je bilo to sprejeto v prvem in drugem branju brez problema in z le manjšimi popravki. Kolegi svetniki in svetnice mi priznavajo, da smo uvedli kulturni dialog, sodelovanje.

Potem pa je tukaj še uvrstitev Kranja med 100 podnebno nevtralnih mest. Na eni strani imamo v izvajanju veliko odprtih projektov, ampak vsak bo moral iti čez sito podnebne nevtralnosti. Zdi se mi, da spreminjamo kulturo razmišljanja v samem mestu. Da je res nujno, da postanemo trajnostno naravnani, zeleni, da pazimo na to našo okolico in kraj, kjer živimo. To je ključna stvar. 

Na volitvah imate pet protikandidatov. Vam je kdo od njih še posebej trn v peti ali sprejemate vse enakovredno? Se koga bojite?

Ne bojim se nikogar. Vse jemljem resno, ker jih moram, saj ima vsak za seboj nek program in svoje privržence. Sem odprt človek, v prejšnji kampanji sva zelo dobro sodelovala z g. Bajcem, ki je bil zelo korekten in je še vedno, sicer pa se z ostalimi kandidati ne ukvarjam. Spoštujem že to, da nekdo kandidira za župana, ker moraš imeti za to malo samozavesti in pričakovati, da se bo o tebi govorilo tudi kaj grdega, ampak moja politika in politika moje ekipe je, da ne komentiramo drugih, pač pa imamo jasen cilj, da ustvarjamo za boljši Kranj.

Se boste vrnili v gospodarstvo, če ne boste ponovno izvoljeni? Kakšne imate načrte za naprej?

Ne razmišljam o tem. Prepričan sem vase, da bi lahko delal na katerem koli področju, to sem tudi že dokazal. O tem, kaj bo, če ne bo, bom razmišljal potem. Mislim pa, da bodo Kranjčani prepoznali dodano vrednost teh štirih let in bom dobil še en mandat.