Kranja ni več na seznamu najbolj onesnaženih mest v državi

Kranjska mestna občina je jeseni 2017 zaradi čezmerne onesnaženosti in za doseganje skladnosti z mejnimi vrednostmi za delce PM 10 dobila načrt za izboljšanje kakovosti zraka. Glede na Uredbo o kakovosti zunanjega zraka so bile namreč na tem območju presežene mejne vrednosti za delce PM 10, zato je bilo območje uvrščeno v prvo stopnjo onesnaženosti.

V četrtem največjem slovenskem mestu so se preseganja dnevne mejne vrednosti dogajala v zimskem času. V Kranju je bilo dovoljeno število preseganj dnevne mejne vrednosti v obdobju od 2010 do 2015 preseženo leta 2010 in 2011. Leta 2016 so zabeležili 27 preseganj dnevne mejne koncentracije delcev PM 10, leta 2017 jih je bilo 28, v letu 2018 pa 13.

Ker so meritve zadnja tri leta pokazale izboljšanje, od 1. februarja letos za Kranj ne velja več načrt za izboljšanje kakovosti zraka. "Na podlagi podatkov Agencije RS za okolje je bilo na našem območju ugotovljeno, da je kakovost zraka pod mejnimi vrednostmi preseganj," so poudarili na občini, kjer so v preteklih letih izvedli vrsto ukrepov za zmanjševanje izpustov zaradi ogrevanja stavb in izpustov cestnega motornega prometa.

Ministrstvo za okolje in prostor se je lotilo priprave načrta za ohranjanje kakovosti zraka za vso Slovenijo, kjer so predvidene tudi spodbude preko Eko sklada. Tako bodo še naprej zagotavljali, da se kakovost zraka v Mestni občini Kranj ne bo poslabšala.

"Lahko smo upravičeno ponosni na to, da je bil Kranj izvzet iz mest z onesnaženim zrakom," je zadovoljen župan Matjaž Rakovec. Kot je izpostavil, se Kranj uvršča med čista mesta. "Čeprav nekatere civilne iniciative in posamezniki še vedno trdijo, da to ni res, pa so meritve pokazale, da imamo v Kranju čist zrak," je poudaril Rakovec.

Pojasnil je, da lahko občani na spletni strani spremljajo tudi meritve za tri točke, ki naj bi bile najbolj podvržene onesnaženosti. Ena je v industrijski coni Laze, druga na Zlatem polju pri zdravstvenem domu, tretja pa na Planini pri kurilnici.

"Dnevno večkrat spremljam te podatke in najbolj čist zrak od teh je v Lazah, potem pri zdravstvenem domu, najslabši kazalci pa so, zlasti ob megli in nizkem pritisku, ob kurilnici," je povedal župan. Kot je dodal, bo potreben sestanek s koncesionarjem, da vidijo, če je možno kaj izboljšati.

Občina zadnja leta namenja veliko pozornost energetskim prenovam stavb. Lani je v sodelovanju s konzorcijem družb Petrol, Domplan in Gorenjske elektrarne izvedla energetske prenove 22 stavb v občinski lasti. S podobnimi projekti energetskega pogodbeništva nameravajo v Kranju, ki v Sloveniji velja za pionirja na tem področju, nadaljevati tudi v prihodnje.

Prek projekta, sofinanciranega s strani ministrstva za infrastrukturo iz programa evropske kohezijske politike, je bilo bodisi obnovljenih ali delno prenovljenih 22 objektov v skupni vrednosti 6,2 milijona evrov brez DDV. S prenovo ali zamenjavo pročelij, oken in drugimi ukrepi se bo tako letni izpust ogljikovega dioksida zmanjšal za okoli 1300 ton.

Občina se trudi tudi s povečanjem pretočnosti prometa in spodbujanjem trajnostne mobilnosti. Obeta se prvo parkirišče P+R Zlato Polje, nekaj novih avtobusnih postajališč, širi pa se tudi mreža sistema izposoje koles, ki je največji elektrificiran sistem izposoje koles v Sloveniji.

Občina nadaljuje gradnjo kolesarskih povezav, med prioritetnimi pa so tudi gradnja štirih brvi za kolesarje in pešce čez Kokro in Savo ter oblikovanje integriranega potniškega terminala.