Marjan Kramar, novi predsednik uprave NLB, je članom sveta predstavil strateške usmeritve za nadaljnji razvoj skupine NLB na domačih in tujih trgih. Z njegovo vizijo so bili pričakovano zadovoljni in dobili je licenco za vodenje banke.
Od zunaj je Kramarjev izziv na vrhu največje slovenske banke videti ogromen. Banka namreč neuspešno izvaja svojo informacijsko preobrazbo že pet let. Zadnje pol leta so to opazili tudi njeni komitenti. Sigma, tako so poimenovali njihov 17 milijard tolarjev drag informacijski projekt, ne deluje zadovoljivo. V torek je vsaj desetini komitentov stanje na računih nagajalo, in sicer večinoma v minus.
Nadzorni svet NLB je Kramarja za novega predsednika uprave banke imenoval na seji v začetku decembra. Kramar bo s 1. februarjem prihodnje leto s petletnim mandatom na čelu NLB nadomestil sedanjega prvega moža banke Marka Voljča, ki so ga neuradno težave s Sigmo spodnesle s položaja predsednika uprave, so takrat odločili nadzorniki NLB, vendar pa je pred tem moral pridobiti še licenco centralne banke.
Svet je sprejel tudi sklep o pošiljanju podatkov o uporabi sodobnih plačilnih instrumentov. Ta bo nadomestil obstoječega ter na novo definiral poročevalske potrebe skladno z zahtevami t.i. modre knjige in dokumentov Evropske centralne banke. Po navedbah Banke Slovenije bo ta sklep omogočil tudi širši in kakovostnejši nadzor nad področjem sodobnih plačilnih instrumentov in tržnih poti. Sklep bo začel veljati aprila 2004, obvezniki poročanja pa bodo v skladu z njim prvič poslali podatke za drugo četrtletje prihodnjega leta.
