Kralji ulice: 'Gospod je med sneženjem spal na klopci na Ljubljanskem gradu'

Vsak dan, vse dni v tednu se pred vrati Poljanske ceste 45 v Ljubljani vije dolga vrsta. Vsak dan ljudem razdelijo 100 obrokov hrane, za vikende, ko so drugi centri zaprti, še precej več. Med njimi je 42-letna, 100-odstotna invalidka. "Malo prodajam Kralje ulice, pridem po hrano, toliko, da preživim," pove. 

"Vse, kar dobimo, razdelimo. Zato, ker nimajo nič. Poglejte, če človek iz Šentvida pride sem, ko avtobusov ni bilo, ali pa iz Tomačevega ali še kje, potem je res potreben pomoči," pove Boris Kosec, vodja Zavetišča za brezdomce Ljubljana. "30 ljudi približno spi pri nas, čez dan pa jih veliko pride še po obrok. Tukaj so še osebe, ki imajo zelo nizke pokojnine in si same zelo težko zagotavljajo hrano," pripoveduje Mateja Pišorn iz zavetišča.

Srce parajoče je videti, kako 80-letna gospa pride po hrano. Povpraša še po kruhu. "Jutri bo kruh, danes ga nimam," ji s težkim srcem odgovori Mateja. "Jaz sem zadovoljna tako, kot je. Hvala bogu, da je tako, lahko bi bilo še slabše," še vedno polna optimizma odgovori 80-letnica. Streho nad glavo namreč še ima. Po hrano namreč prihajajo mnogi, ki so le korak od ceste. "To so recimo ljudje, ki bivajo v stanovanjih brez vode, elektrike ali v stanovanjih, kjer lastništvo ni urejeno in podobno," pojasnjuje Mateja.

A tistih, ki so na cesti, ne vidimo več. Kljub temu, da njihovo število narašča. "Ne vidi se jih, zato, ker se ne smejo pokazati," pove vodja zavetišča. Poznano stopnišče na Prešernovem trgu, kjer so se vedno zbirali, je povsem prazno. Klopi na Kongresnem trgu, ki so v neposredni bližini še enega zavetišča - prazne. Nadstropje nižje so blagajne garažnega parkirišča in tudi na tem mestu, kjer so nas vedno pričakali in prosili za kakšen kovanec, danes ni prav nikogar. 

Veliko ljudi pa je bilo danes po dolgem času pred prostori Kraljev ulice, kjer dnevni center še ne sme delovati. "Epidemija je vplivala tudi na brezdomstvo. Ljudje zgubljajo zaposlitve, zgubljajo možnost plačila stanovanj, nimajo prihrankov in nimajo kam iti. Pač spijo v avtomobilih, ker so zavetišča polna," opozarja Jean Nikolič, urednik časopisa Kralji ulice.  

V Ljubljani na cesti spi od 50 do 70 oseb, predvideva Jean: "V tem momentu se večinoma skrijejo po praznih bazah, zapuščenih hišah, kjer je mrzlo. No, en gospod, ki smo ga pred kratkim obiskali, je med sneženjem spal na klopci na Ljubljanskem gradu." 

A zaradi lockdowna se slabše godi tudi vsem tistim, ki jih je reševala prodaja časopisa Kralji ulice. Eden od njih je na Prešernovem trgu. Včasih bi jih prodal 20, danes le dva izvoda. "Ljudje se bojijo, umikajo se, a s tem si pomagam preživeti," pove.

Bil sem težek narkoman, nam zaupa Jakob, predstavnik prodajalcev časopisa: "Ne vem, kako bi sploh šlo. To je edina služba, ki sem jo v življenju delal, edina služba, ki sem jo dobro opravljal. Malo poskušam vračati družbi, ker sem dosti slabega naredil," priznava.

Za primerjavo: še februarja je bilo 24.000 izdanih izvodov, decembra le še 8000. Stiske mnogih se tako le še poglabljajo. Pomagate pa lahko tudi vi. Ko vam naslednjič eden izmed njih na ulici ponudi časopis, ga le kupite. Morda je to za vas malenkost, njim pa bo pomagalo prebroditi te težke in negotove čase.