Krajčič v Bruslju za 300 ton slovenskega ulova sardel in sarodnov letno

Tokratni svet za kmetijstvo in ribištvo se je po navedbah ministrstva v Bruslju začel že v nedeljo z obravnavo ribiških točk. Ministri so skušali doseči politični dogovor o ribolovnih možnostih za Severno in Atlantsko morje ter Črno in Sredozemsko morje za prihodnje leto ter globokomorske staleže za prihodnji dve leti, a jim to še ni uspelo.

Krajčič je v svoji intervenciji pri obravnavi točke ribolovnih možnosti za leto 2023 za staleže rib v Sredozemskem in Črnem morju poudaril, "da je za Slovenijo ključno, da predlog vključuje dovoljeno količino ulova sardele in sardona na ravni 300 ton letno, za pridnene staleže pa ostane na ravni do 3000 dni letno".

Ob tem je izpostavil, da sta obe določbi nujni za ohranitev in trajnostni razvoj tradicionalnih vzorcev slovenskega ribištva ter da omogočata ohranjanje trajnostnih ravni staležev v severnem Jadranu.

V okviru kmetijskih točk so ministri opravili razpravo o razmerah na trgu, o ugotovitvah iz ocene zakonodaje EU o dobrobiti živali ter o strateških načrtih skupne kmetijske politike.

Državni sekretar je v zvezi s prvim podčrtal, da negotovosti, ki jih povzroča vojna v Ukrajini in posledično zvišanje cen surovin, zelo vplivajo na kmetijstvo. Ob tem se je dotaknil tudi položaja v slovenskem kmetijstvu: "Povečanje proizvodnih stroškov in bistvena rast odkupnih cen še vedno predstavljata velik izziv. Poraba mineralnih gnojil je manjša, saj kmetje zaradi visokih cen le teh dognojevanje načrtujejo spomladi. Z izzivom visokih cen energentov in repromateriala se srečujejo predvsem v živinorejskem sektorju, ki se sooča tudi s posledicami suše."

V zvezi s skupno kmetijsko politiko 2023-2027 je pojasnil, da si Slovenija prizadeva za nemoteno izvajanje ukrepov v letu 2023. Ključni izzivi so vzpostavitev aplikacije za zbirne vloge, sistema za nadzor ter sistema za daljinsko zaznavanje.

Krajčič je spregovoril tudi o ustreznosti uredbe EU o dobrobiti živali, pri čemer je poudaril, da Slovenija podpira poenotenje zakonodaje na ravni EU, ker bi to izboljšalo konkurenčnost: "Ukrepi, izvedeni samo na nacionalni ravni, bi povzročili nadaljnje izkrivljanje konkurence in neenake stopnje dobrobiti živali v državah članicah. Zato mora nadgradnja zakonodaje potekati v duhu sodelovanja in soglasja med državami članicami."

Ministri so se na zasedanju seznanili še s poročilom o napredku pri obravnavi predloga uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstvih. Za Slovenijo so pri tem ključna vprašanja nepopolne ocene vpliva, pristopa do občutljivih območij in metodologije izračuna ciljev za posamezne države članice, so državnega sekretarja danes še povzeli na kmetijskem ministrstvu.