Krajani ne dovolijo sečnje niti hektarja Rogoškega gozda

Posek Rogoškega gozda je predviden v občinskem prostorskem načrtu za zagotovitev nadomestnih kmetijskih zemljišč za tista, ki bodo izgubljena zaradi gradnje Magnine lakirnice na drugem koncu občine, kar je eden od pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja.

V prvi fazi je treba posekati 8,6 hektarja, a so v civilni iniciativi Rešimo Rogoški gozd našli alternativno rešitev – za 4,6 hektarja so našli nadomestna zemljišča v deponiji Družbe RS za avtoceste (Dars) v njihovi občini, za ostale štiri pa predlagajo, da se izkopano zemljo začasno deponira in nato išče zemljišče zanjo, tudi drugod po Sloveniji.

Pristojna ministrstva so sprejela predlog za 4,6 hektarja, z deponiranjem pa se ne strinjajo. Predlagala so, da se zaenkrat poseka le te štiri hektarje Rogoškega gozda, da se ne ogrozi začetka investicije Magne, za preostalo pa se kasneje išče rešitve in izvaja potrebne postopke. "Včasih je treba sklepati kompromise," je dejala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar in zbrane pozvala, naj ne ogrožajo investicije Magne, ki jim bo prinesla dragocena delovna mesta. "Tako pomembna investicija ima časovni okvir in za ta časovni okvir je možna samo ta rešitev," je dodala.

"Vprašanje Magne nikoli ni bil problem. Mi samo vztrajamo, da zaradi tega ni treba posekati tega dragocenega gozda," je odgovoril predstavnik omenjene iniciative Simon Žlahtič. Tudi transparenti, ki so jih nekateri krajani prinesli s seboj, so sporočali, da je Magna "dobrodošla".

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je pozdravila prizadevanja krajanov za ohranitev gozda, a hkrati izpostavila, da je izjemno bogastvo tudi kmetijska zemlja. "Treba se je zavedati, da je tu, kjer bo stala tovarna Magne, visoko kakovostna zemlja, kakršne je v Sloveniji samo šest odstotkov. Tistih 25 centimetrov tam je nastajalo 25.000 let, zato je tako neprecenljivih in je treba zanje ustrezno poskrbeti," je pojasnila in dodala, da bi vsakršna druga rešitev od predlagane zahtevala nove postopke, ki bi vzeli preveč časa.

"Nobena druga rešitev v tem kratkem času ni možna, sicer investicija Magne pade," je potrdil tudi župan Občine Hoče – Slivnica Marko Soršak. "Enkrat se bo treba odločiti in sprejeti odgovornost," je dodal.

Zbrani na zboru krajanov temu niso verjeli, češ da je država s sprejemom posebnega zakona za Magno že tako omogočila številne izjeme za to investicijo, zato ne razumejo, zakaj jim država v tem primeru ne more stopiti naproti. Na koncu so tudi z izglasovanim sklepom vztrajali, da se ne sme privoliti v sečnjo niti štirih hektarjev Rogoškega gozda, temveč je treba nadaljevati z iskanjem alternativnih rešitev.