KPK, Ajpes in UJP bodo v izogib napakam v Erarju oblikovali mešano delovno skupino

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je danes zavrnila očitke Gen-I, da gre pri prikazu nakazil te družbe fizičnim osebam za sistemsko napako v Erarju. "Takšne podatke je komisija prejela od upravljavca izvorne zbirke podatkov Uprave RS za javna plačila (UJP) in jih v ničemer ni spreminjala. Komisija pri tem ponovno poudarja, da je Erar zgolj prikazovalnik podatkov in ni njihov vir, niti njihov generator," so poudarili v KPK. 

Pojasnili so, da Erar prikazuje podatke različnih podatkovnih virov, kot so Ajpes, UJP, Furs, KDD, Gurs, e-naročanje in podobno. "Podatke o transakcijah družb v 100-odstotni državni lasti komisija pridobiva od UJP na podlagi 10.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in vanje vsebinsko ne posega," so zapisali in poudarili, da je tako tudi v primeru medijsko izpostavljenih konkretnih transakcij družbe Gen-I fizičnim osebam v visokih zneskih. 

"Te transakcije je komisija od UJP pridobila kot že anonimizirane transakcije, kjer je bil prejemnik fizična oseba, zato so tudi v Erarju prikazane kot take. Da je težava v izvornem podatkovnem viru, je mogoče preveriti tudi v aplikaciji TZIJZ," so dodali. 

Subjekti, ki menijo, da so v Erarju objavljeni netočni podatki, se morajo zato obrniti na upravljavca zbirke podatkov – v konkretnem primeru UJP, so poudarili v KPK. "Komisija je tudi sama že kontaktirala UJP in ko bodo napake potrjene in odpravljene v izvorni zbirki oziroma bo prejela ustrezno popravljene podatke, bodo v najhitrejšem možnem času popravljene tudi v Erarju, saj je pravilno in nemoteno delovanje Erarja prioriteta komisije," so še dodali. 

UJP napako priznal, a zavrača krivdo zanjo

Podrobnejša pojasnila o podatkih v Erarju je dopoldne podala generalna direktorica Uprave za javna plačila Urška Kos. "Glede na včerajšnje odmevne medijske objave sem prišla pojasnit edini izpostavljen primer podjetja Gen-I, kjer je šlo za prikaz transakcije fizični osebi v višini 20 milijonov  evrov, kar ne drži. Takoj po objavah smo pri UJP pristopili k proučitvi primera in ugotovili, da v primeru te transakcije ta dejansko pripada podjetju KDD," je poudarila. 

Kako je prišlo do napake? "Uprava za javna plačila vse transakcije zavezancev javnega značaja pred objavo preverja v registru transakcijskih računov pri Ajpes," je pojasnila. "Naš sistem je iz razloga, ker ti podatki o računu prejemnika niso bili vidni v registru transakcijskih računov, prepoznal transakcijo kot transakcijo, ki pripada fizični osebi," je pojasnila Kosova. 

Zaradi omenjenega primera so se nemudoma lotili preverjanja vseh podatkov od leta 2014 dalje, odkar UJP v svoji aplikaciji javno objavlja te transakcije. "Ugotovili smo, da primer Gen-I za konkretni izpostavljeni znesek 20 milijonov ni osamljen," je dejala in dodala, da so napako prepoznali v 11 primerih in pri sedmih različnih subjektih. "Med njimi je tudi transakcija, ki je večja od 32 milijonov evrov," je dejala. 

"Napako pripisujemo algoritmu, ki ga sistem izračunava v ozadju, ker tip računa v primeru nakazila Gen-I prejemniku KDD je tip računa F. In v takem primeru so lahko prejemniki na eni strani pravne osebe in na drugi strani fizične osebe. Iz tega sledi, da če bi avtomatika UJP v registru transakcijskih računov pravilno prepoznala, da gre za račun poslovnega subjekta, bi bile te transakcije usmerjene v dodatni pregled. To je ročni pregled, kjer se izluščijo transakcije, ki pripadajo poslovnemu subjektu in se v celoti objavijo s prejemnikom računa, in na drugi strani transakcije, ki pripadajo fizični osebi in se temu primerno potem tudi prekrijejo z oznako fizična oseba," je pojasnila. "Ker pa v tem javnem registru ni bilo zaznano, da gre za poslovni račun, je sistem transakcijo prepoznal kot transakcijo v dobro fizične osebe," je še dodala.

Kosova obžaluje, da predhodno niso bili opravljeni podrobni množični testi aplikacije. "Ker gre za pridobivanje podatkov iz različnih virov in v ozadju so zapisi različnih algoritmov sistemov in bi njihovo združevanje potencialno lahko pripeljalo tudi do neželene napake. Želela bi si, da bi nas KPK pred objavo prenovljene aplikacije povabil k testiranju. S tem bi potencialno lahko danes govorili o kakšni bolj prijetni temi," je poudarila.

V izogib napakam v Erarju bodo KPK, Ajpes in UJP oblikovali mešano delovno skupino 

Po tem, ko sta KPK in UJP krivdo za napako v Erarju prelagali eden na drugega, sta popoldne predsednik KPK in generalna direktorica UJP podala še skupno izjavo glede zapleta. "Zagotovimo vam lahko, da namen Erarja ni prikazovanje napačnih, pač pa pravilnih podatkov," je dejal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi, ki pravi, da je glavni namen oziroma cilj novega Erarja "še izboljšati preglednost, transparentnost in odgovornost razpolaganja z javnim denarjem".  

Kot je izpostavil, Erar prikazuje ogromno količino podatkov, ki jih KPK pridobiva od različnih državnih organov. Ti po njegovih besedah svoje delo opravljajo profesionalno, zato niso dvomili o pravilnosti njihovih podatkov, se pa "seveda dogajajo napake". To je predvidel tudi zakonodajalec, ki je zato predpisal, kako ravnati v tem primeru, je pojasnil. Zagotovil je, da ko bodo podatki prečiščeni, bodo vsesplošno uporabni.

Generalna direktorica UJP pa je na skupni novinarski konferenci znova poudarila, da so zavezani k transparentnosti podatkov, zato so "nemudoma želeli priti zadevi do dna". Ob tem je bila kritična do tega, da se kot krivca za napako navaja upravo. "Zavračam dejstvo, da UJP navajate za krivca, da je prišlo do te napake. Sistem je kompleksen. Vsak od nas, ki smo vključeni v ta sistem, se brezpogojno nanaša na verodostojnost podatkov, ki jih pridobi od svojih kolegov," je poudarila. 

Tudi uprava tako ni dvomila o tem, da podatki o transakcijskem računu KDD, glede na to, da gre za poslovni račun, ne bi bili vpisani v Registru transakcijskih računov pri Ajpesu pod oznako F. Če bi bila podana ustrezna oznaka, bi bila nakazila Gen-I in drugih subjektov usmerjena v dodatni ročni pregled, v okviru katerega se loči transakcije poslovnim subjektom in fizičnim osebam, je ponovila Kos.

So pa v upravi že dopoldne popravili vseh 11 odkritih napačno označenih transakcij, tako da je zdaj jasno, da ne gre za nakazila fizičnim osebam, temveč KDD, je poudarila. Kot pravi, so zdaj v aplikacijah UJP in TZIJZ vidni pravilni podatki.

V najkrajšem času bodo podatki popravljeni tudi v Erarju, je napovedal Šumi.

Poudarila je še, da so se na sestanku s KPK in Ajpesom dogovorili, da bodo v izogib podobnim dogodkom v prihodnje in za natančno identifikacijo možnih kritičnih situacij v bodoče oblikovali mešano delovno skupino, ki se bo intenzivno ukvarjala s takšnimi primeri.

Gen-I opozoril na napačne podatke

Kot smo poročali, je Komisija za preprečevanje korupcije včeraj predstavila novo različico Erarja, aplikacije za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji. Po novem so v aplikaciji vidna tudi nakazila fizičnim osebam ter nakazila v tujino. Včeraj smo tako med drugim poročali o nenavadno visokem številu nakazil Gen-I fizičnim osebam, v enem primeru naj bi fizični osebi nakazali celo 20 milijonov evrov.

V družbi Gen-I so opozorili, da gre pri prikazih njihovih izjemno visokih nakazil fizičnim osebam za sistemsko napako v delovanju prenovljene aplikacije Erar. Ob prvem pregledu izpostavljenih transakcij so ugotovili, da gre v vseh primerih za identično napako prikaza podatkov, ko se prikaz objavljenih podatkov ne ujema z dejanskimi podatki pri izvršitvi plačil. Izpostavili so tudi 20-milijonsko transakcijo 28. marca 2022, kar je v Erarju razvidno kot plačilo neznani fizični osebi. "Gre za očitno napako v prikazu podatkov na strani izvajalca objave Erar, saj gre za plačilo glavnice za obveznice GE02 Centralni klirinško depotni družbi (KDD)," so pojasnili v Gen-I. To so potrdili z izpisom potrdila o nakazilu.

V Gen-I obžalujejo, da je v prenovljeni aplikaciji Erar očitno prišlo do velikega števila napačnih zapisov, saj da ti "namesto transparentnosti transakcij zaradi napačnega zapisa podatkov ustvarjajo veliko zmedo, ki nekaterim spletnim anonimnežem zdaj ponuja odlično podlago za ustvarjanje zavajajočih lažnih objav, v katerih lahko kot dokaz za sicer popolnoma izmišljene neresnične trditve o milijonskih nakazilih fizičnim osebam citirajo kar Erar oziroma objavljajo zaslonske slike s te aplikacije". Od KPK pričakujejo, da bo napako kar se da hitro odpravil.