Kot pojasnjujejo v komisiji, premierju Golobu v tem trenutku v okviru lastnega postopka ne morejo zagotoviti celovitega vpogleda v spis in s tem vseh procesnih pravic (npr. vpogled v spis, pravica izjave o vseh očitkih).
KPK je novembra lani sporočil, da je zoper predsednika vlade uvedel preiskavo zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na Ministrstvu za notranje zadeve.
Kot je že takrat pojasnila komisija, "ima obravnavana oseba v postopku preiskave zagotovljene vse pravice v skladu s predpisi, predvsem določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) in Zakona o upravnem postopku (ZUP). V skladu s tem ima obravnavana oseba pravico do vpogleda v spis, ki ga je po pooblaščencu – odvetniku tudi zahtevala."
Za mnenje prosili Specializirano državno tožilstvo
Vpogled v spis opredeljuje 15.c člen ZIntPK, po katerem se pravica do vpogleda omeji ali odreče, če komisija na podlagi mnenja pristojnega organa oceni, da bi to lahko ogrozilo interese predkazenskega, kazenskega ali drugega sodnega ali nadzornega postopka, pojasnjujejo. Zato je komisija za mnenje zaprosila Specializirano državno tožilstvo, ki je sporočilo, da bi razkritje določene dokumentacije iz spisa obravnavani osebi škodovalo interesom predkazenskega postopka, navajajo v komisiji.
Komisija je nato na podlagi pridobljenega mnenja in vnovičnega celovitega pregleda dokumentacije, na kateri temelji uvedba preiskave, sprejela sklep o začasni prekinitvi postopka.
KPK: Z omejitvijo vpogleda v celoten spis je namreč onemogočeno zagotavljanje vseh procesnih pravic obravnavani osebi, kar pa je bistvenega pomena za zagotavljanje zakonitosti postopka pred komisijo. Da je zagotavljanje pravic obravnavanim osebam v postopku pred Komisijo pomembno, so v preteklosti potrdila tudi sodišča (primer: Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank iz leta 2013). Sklep o začasni prekinitvi je bil vročen tudi obravnavani osebi, ki zoper njega v zakonskem roku ni vložila upravnega spora.
Postopki pred policijo in tožilstvom imajo prednost
V komisiji še poudarjajo, da morajo, čeprav so neodvisen organ, "pri vodenju svojih postopkov upoštevati interese postopkov, ki tečejo pred policijo in tožilstvom, saj se v njih preverjajo sumi kaznivih dejanj, za preiskovanje katerih pa komisija ni pristojna. Zato imajo ti postopki prednost pred postopki komisije".
V konkretnem primeru kljub začasni prekinitvi postopka komisija opravlja nujna procesna dejanja, s katerimi zagotavlja, da se bo postopek nadaljeval takoj, ko prenehajo razlogi za njegovo začasno prekinitev.
Kot še pravijo v KPK, so premierju Golobu že v obvestilu o uvedbi preiskave, preden je bil postopek začasno prekinjen, predlagali več datumov za razgovor. V prejšnjem tednu so mu posredovali dopis z navedbo več mogočih terminov izvedbe razgovora v prihodnjih mesecih, tako da se bo postopek lahko nemudoma nadaljeval, ko bodo potekli razlogi za njegovo prekinitev. Goloba so zaprosili tudi, da ob navedbi mogočih terminov predlaga tudi osebe (priče), katerih zaslišanje predlaga.
"Komisija vnaprej absolutno zavrača namigovanja, da bi sama zavlačevala ali bila neaktivna v konkretnem postopku, prav tako niti v tem niti drugih postopkih na datum njene odločitve nikakor ne vplivajo volitve ali kakršni koli drugi notranje-politični dejavniki. Komisija bo ne glede na vse zunanje okoliščine tudi v tem postopku svoje delo še naprej, tako kot do zdaj, opravila profesionalno," še poudarjajo.
Iz kabineta predsednika vlade so medtem v današnjem odzivu na sporočilo KPK zapisali le, da je vpogled v spis predsednik vlade zahteval prek svojega pooblaščenca, odvetnika Stojana Zdolška, ki ima nalogo varovati premierjeve pravice v postopku pred KPK. "Morebitnih drugih postopkov ne moremo komentirati," so še dodali.
Tudi odvetnik Bobnarjeve Luka Švab je v odzivu zapisal, da vsebinsko postopkov pred pristojnimi državnimi organi ne morejo komentirati. Hkrati pa je spomnil, da so se medtem že izrekli o ravnanju predsednika preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo. "Tudi kar se tiče vpogledov in razkrivanja dokazov oziroma dokumentacije, pa je po našem mnenju prav tako v pristojnosti teh državnih organov, da se tovrstno ravnanje predsednika komisije ustrezno obravnava."
Na družbenem omrežju X se je odzval tudi predsednik SDS Janez Janša. "Pa kdo temu še verjame? Dobesedno se norčujejo iz prava, ustave, osnovnega reda, dostojanstva državljanov, normalnosti in vseh nas. Preveč je!," je zapisal.
KOMENTARJI (510)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.