KPK zaznala korupcijska tveganja, Golob podpira ministrico

Zaznali so sum kršitve Zakona o javnem naročanju (ZJN -3), v zvezi s sklepanjem aneksa, in zadevo odstopili Državni revizijski komisiji. Ministrstvo prav tako ni prijavilo vseh oseb, ki so sodelovale pri javnem naročilu in so dolžne poročati o premoženjskem stanju, zato bo Komisija sume teh kršitev preverila v ločenem postopku. Glede na informacije, ki so jih pridobili, drugih možnih kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije niso mogli potrditi, zato so, kot so še zapisali v sporočilu za javnost, postopek ustavili.

Komisija je kot preventivni organ s področja preprečevanja korupcije postopek začela na podlagi prijave konec leta 2023. V prijavi so bili izpostavljeni sumi nepravilnosti pri izvedbi nakupa 13.000 računalnikov Ministrstva za digitalno preobrazbo. Komisija je v predhodnem preizkusu preučila razpisno dokumentacijo in pojasnila različnih deležnikov – Ministrstva za digitalno preobrazbo, Ministrstva za javno upravo ter Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada.

Komisija je zaznala številna korupcijska tveganja, tako pri izvedbi javnega naročila za nakup 10.000 prenosnikov kot tudi pri sklenitvi aneksa za dodatnih 3.000, zato so sprejeli ustrezna priporočila in ministrstvu predlagali ukrepe za odpravo tveganj. 

Kot so zapisali, so bili postopki izvedbe javnega naročila po njihovi oceni izpeljani brez jasnih ciljev, meril in kriterijev, ti pa so bili določeni šele naknadno s sprejemom novele Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Prav tako so ocenili, da niso bila upoštevana temeljna načela javnega naročanja, predvsem načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo sorazmernosti. 

Iz razpisne dokumentacije so namreč lahko zaznali, da so tehnične specifikacije prilagojene ponudnikom, ki so z računalniki razpolagali in pri katerih je naročnik opravil analizo trga. Komisija je zaznala tudi tveganje ob pripravi različnih vsebinskih sklopov javnega naročila, kjer ministrstvo ni upoštevalo dejanskih potreb. Ministrstvo naj ne bi zagotovilo ustreznih varovalk glede garancijskih rokov opreme in zato obstaja verjetnost, da bo večina računalnikov na voljo za uporabo šele po preteku garancijskega roka. Ponudbe so oddali le ponudniki, pri katerih je ministrstvo predhodno opravilo analizo trga, pri čemer je bil vsak od štirih ponudnikov najugodnejši v enem od štirih sklopov, kar je tudi lahko pokazatelj usklajenega nastopa v postopku javnega naročila. 

Z aneksom izključili možnosti drugih ponudnikov

Komisija je preučila tudi aneks za nakup dodatnih 3.000 računalnikov, ki je bil po njenem mnenju sklenjen v nasprotju s 95. členom Zakona o javnem naročanju, saj nakup ni bil neposredno navezan na prvotno naročilo, pozneje pa dodatni računalniki niso bili uporabljeni za namen osnovnega naročila. Namesto za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme vsem upravičenim posameznikom so bili računalniki namenjeni javnim zavodom. S tem ravnanjem je ministrstvo omejilo oziroma izključilo možnost drugih ponudnikov, ki bi lahko ponudili svoje blago. Sum kršitve Zakona o javnem naročanju je komisija odstopila v reševanje Državni revizijski komisiji.

Priporočila, ki so jih nato naslovili na ministrstvo, narekujejo, da se pred izvedbo naročila pripravi jasne kriterije upravičencev do izposoje računalniške opreme, pripravi smernice oziroma pravila ustreznega načrtovanja nabav in priprave razpisne dokumentacije, tako da bodo dosledno spoštovana temeljna načela javnega naročanja (še posebej zagotavljanje konkurence med ponudniki in sorazmernost), da naj z ustreznimi usposabljanji zagotovijo profesionalizacijo zaposlenih, ki izvajajo javna naročila, in da naj opravijo notranjo revizijo tega javnega naročila. 

Iz Svobode podpora Stojmenovi Duh, podpira jo tudi Golob: koalicijski partnerji s pomisleki

Tudi po ugotovitvah KPK in računskega sodišča glede nakupa 13.000 računalnikov lahko ministrica Emilija Stojmenova Duh, kot kaže, računa na podporo poslancev Svobode. Več zadržanosti je v koalicijskih SD in Levici, kjer ministrici samoumevne podpore ne izrekajo ter poudarjajo, da je razmislek zdaj tudi na premierju, njegovi stranki in ministrici.

Tako se pred že drugo interpelacijo ministrice Stojmenove Duh postavlja vprašanje, ali bi nove ugotovitve pristojnih organov lahko omajale podporo ministrici v koaliciji.

Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je v današnji izjavi ob robu seje DZ dejal, da je v teh dneh odprt tretji poziv za razdelitev računalnikov, na katerega je po njegovih besedah prispelo že več kot 12.000 vlog, kar pomeni, da bodo vsi računalniki še letos razdeljeni, skladišče pa prazno.

Obenem je izpostavil, da noben izmed organov ni ugotovil kršitve katerega od zakonov ali uvedel postopka zoper ministrico. Kot je še poudaril, je bilo treba na novo vzpostaviti sistem razdelitve računalnikov, ministrica pa "očitno uspešno orje ledino".

Četudi je omenjen nakup po neuradnih informacijah privzdignil nekaj obrvi tudi med poslanci Svobode, je Sajovic v današnji izjavi zatrdil, da predsednik vlade Robert Golob ministrico podpira, prav tako tudi poslanska skupina.

Bistveno bolj so z izrekanjem podpore zadržani koalicijski partnerji, ki so že v minulih tednih poudarjali, da podpora ministrici ni samoumevna.

Po nekaterih informacijah naj bi tako v SD razmišljali celo o tem, da bi ministrico javno pozvali k odstopu, a tega danes niso storili. Vodja poslancev SD Jani Prednik pa je v izjavi za STA danes ponovil, da ministrica bianco podpore Socialnih demokratov nima. "Zagotovo je več vprašanj kot odgovorov, določene odgovore pa smo že prejeli oziroma so jih podale pristojne institucije. To je primer iz prakse, kako se z javnim denarjem ne dela," je izpostavil Prednik.

O tem, ali bi poslanci SD na glasovanju lahko glasovali za odhod Stojmenove Duh, pa je ocenil, da je zdaj na potezi premier in največja stranka vladajoče koalicije, iz katere prihaja ministrica. "Pričakujem, da bo stranka naredila tudi resen premislek, kako naprej s tem resorjem," je sklenil Prednik.

V Levici medtem zahtevajo dodatna pojasnila ministrice, ki so jo povabili na pogovor v poslansko skupino. Zatem se bodo tudi pogovorili, kakšno je stališče Levice do ministričinega dela, je za STA dejal vodja strankinih poslancev Matej Tašner Vatovec.

Na vprašanje, ali bi morala ministrica odstopiti, pa je odgovoril, da je "stvar presoje vsakega posameznega ministra, kje se mu zdi točka, da je pri njegovem delu, kakšna stvar spodletela".

Ministrica Stojmenova Duh sicer že na glasovanju ob prvem zagovoru DZ ni prejela podpore celotne koalicije. Večina poslancev SD je bila ob glasovanju odsotna, poslanci Levice pa so se vzdržali.

O tem, kakšen rezultat na glasovanju pričakuje tokrat, je Sajovic danes dejal, da o rezultatih interpelacije govorijo takrat, ko se rezultat glasovanja izpiše na ekranu v DZ. Prepričan je, da bo ministrica obstala na čelu resorja in delo nadaljevala. Za STA pa je še dejal, da je ravnanje koalicijskih partnerjev v primeru interpelacij predvidljivo - vsakokratni protokol o sodelovanju koalicijskih partnerjev namreč predvideva, da ti interpelacij ne podprejo - a slednje ne pomeni, da se "v primeru hujših ravnanj, napak, nepravilnosti ne more spremeniti", je dejal Sajovic.

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh in minister za finance Klemen Boštjančič v luči ugotovitev računskega sodišča glede predloga zaključnega računa lanskega proračuna še naprej uživata podporo premierja Roberta Goloba, so  sporočili iz kabineta predsednika vlade.