V začetku oktobra je tedanja kmetijska ministrica odstopila s položaja ter naznanila tudi odhod iz stranke upokojencev, po očitkih glede prepletanja zasebnih in službenih obveznosti, izkoriščanja ministrskega položaja, nočitvah v izolskem hotelu Marina ter aferi Vinakras. Zadevo je pod drobnogled vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije, danes pa je Pivčeva na svoji Facebookovi strani objavila, da KPK ni ugotovila kršitev oziroma da je njihova preiskava potrdila, da je "stroške nočitev v Izoli plačala sama in da v primeru Vinakras ni bilo nobenih kršitev".
Pri tem komisiji očita, da tega v izreku ugotovitev ni navedla. "KPK zavrača, da bi to nesporno dejstvo, ki ga je pri preiskavi sama ugotovila, vključila v izrek svojih ugotovitev. KPK je pri preiskavi primerov, ki so me tri mesece z negativnim medijskim poročanjem diskreditirali, ugotovila, da iz tega naslova nisem pridobila nobenih koristi".
Trdi tudi, da sta obrazložitev ugotovitev in sam izrek KPK "v nasprotju, in to na račun ustavno zajamčenih osebnostnih pravic slehernega posameznika". Zato Pivčeva napoveduje, da bo vložila tožbo.
KPK: Zaradi sprememb zakona ne smemo objaviti ugotovitev o konkretnem primeru
Na zapis so se odzvali v KPK, kjer pojasnjujejo, da komisija zaradi sprememb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki so začele veljati 17. novembra 2020 in ki so spremenile pogoje za javno objavo ugotovitev komisije, "ne sme objaviti ugotovitev o konkretnem primeru glede Aleksandre Pivec, niti ne sme razkrivati dejanskega stanja, ki ga je ugotovila v postopku in je zapisano v ugotovitvah". Komisijo pri tem izrecno omejujejo določbe šestega in sedmega odstavka 11. člena omenjenega zakona. Trenutno namreč še teče rok, v katerem lahko obravnavana oseba vloži zahtevo za upravni spor zoper ugotovitve, dodajajo.
Zapis Pivčeve "selektivno podajanje informacij", komisija ugotovila kršitev integritete in prepovedi sprejemanja daril
Facebookov zapis Pivčeve o ugotovitvah komisije je "selektivno podajanje informacij glede ugotovitev komisije, ki ne odražajo celovitega dejanskega stanja", zatrjuje KPK. "Zanikamo navedbe, da bi si bila izrek in obrazložitev ugotovitev v nasprotju."
In glede na to, da je Pivčeva napovedala vložitev tožbe zoper ugotovitve, KPK pojasnjuje še, da so v postopku zoper Pivčevo ugotovili kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK, in v dveh primerih kršitev prvega odstavka v povezavi s tretjim in petim odstavkom 30. člena ZIntPK, ki opredeljuje prepovedi in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril.
Več informacij, s katerimi bi komisija razkrila dejansko stanje v sprejetih ugotovitvah, zaradi omenjenih sprememb zakona javnosti ne smejo posredovati. "Navedeno pa ne predstavlja nikakršnih zadržkov, da ugotovitve o konkretnem primeru javno objavi Aleksandra Pivec sama."
Pivčeva se je v novem zapisu na družbenih omrežjih odzvala na pojasnila Protikorupcijske komisije in zapisala, da je KPK s svojim dodatnim odzivom kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. "Nedopustno je, da državne institucije (KPK) kršijo zakonske določbe in posegajo v ustavne pravice posameznika z nespoštovanjem zakonodaje in s selektivnim odkrivanjem svojih ugotovitev." In napovedala, da bo zaščitila bom svojo ustavno pravico na ustreznih sodnih institucijah. "Na KPK-jeve dodatne odzive se dodatno ne bom odzivala, saj je dolžnost nosilcev javnih funkcij, da spoštujejo zakonodajo in pravni red v RS."
Pivčeva še "trdneje prepričana, da Slovenija potrebuje drugačno politiko"
V zapisu na Facebooku Pivčeva torej (v nasprotju s pojasnili KPK) zatrjuje, da komisija ni ugotovila kršitev. Ob tem pa piše, da je "zdaj še trdneje prepričana, da Slovenija potrebuje konstruktivno in razvojno politiko. To je drugačna politika, ki učinkovito odgovarja na potrebe ljudi in Sloveniji razvojno pomaga, da čim prej uspešno izide iz krize." Po njenih besedah se prav v teh dneh pojavljajo poskusi rušenja te drugačne politike, ter da je nekaterim, ki se "borijo zgolj za svoje funkcije in privilegije, očitno dovoljeno vse".
KOMENTARJI (385)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.