Primer Pivec: Navedbe izolskega župana niso resnične

KPK je objavila ugotovitve v zvezi z ravnanjem župana občine Izola Danila Markočiča, ki so pravnomočne. Že junija letos je KPK po desetih mesecih končala postopek, ki ga je po aferi nočitve nekdanje kmetijske ministrice Aleksandre Pivec v Izoli vodila tudi za tamkajšnjega župana Danila Markočiča. Postopek je v enem delu ustavila, v drugem delu pa je ugotovila ravnanje v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo uradne osebe. Sedaj je KPK posredovala pojasnilo glede slednjega. 

"Ker ne pripadam izbranim privilegiranim političnim elitam, sem bila, kljub temu, da sem vse stroške nastanitve v Izoli plačala sama, obtožena kršitev politične integritete, deležna sem medijskega linča ter politične lustracije, ki še kar traja," je Pivčeva zapisala v sporočilo za javnost. Dejala je, da je KPK na podlagi njenih dokazil in pojasnil ugotovil, da je stroške nočitev v Izoli in v primeru Vina Kras plačala sama. "To je preiskava KPK, zanimivo, ugotovila šele v drugem osnutku poročila. Pri preiskavi navedenih primerov je bilo ugotovljeno tudi, da iz tega naslova nisem pridobila nobenih koristi," je zapisala. 

"Za Slovenijo bi bilo zelo dobro, če bi se na enak način in z enako vnemo obravnavalo vse primere, kjer obstajajo dvomi o nepravilnostih. Tudi takrat, ko so vpleteni člani izbranih privilegiranih elit in vodstva eminentnih državnih institucij, ki so varuhi delovanja pravne države," je še dodala Pivčeva.

V postopku je KPK ugotovila, da je župan podpisal odgovor Komisiji z navedbo: "Občina Izola je poravnala stroške dveh noči bivanja v hotelu za ministrico in osebje njene varnostne službe …". 

S tem je omogočil, da je bil Komisiji poslan odgovor, ki pa se, po ugotovitvah KPK ne ujema z dejstvi oziroma resničnim stanjem, "pri čemer je mogel in moral vedeti, da pojasnilo v delu, ki se nanaša na poravnanje stroškov za osebje ministričine varnostne službe, ni resnično". 

Takšno ravnanje predstavlja ravnanje v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo uradne osebe ter s tem kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK, so sporočili iz KPK. "Integriteta je opredeljena kot pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi."

Od uradnih oseb, še posebej pa od najvišjih funkcionarjev lokalne oblasti, pojasnjuje KPK, se namreč pričakuje, da pri odgovarjanju na zaprosilo državnega organa podajo točne in celovite informacije oziroma navedejo informacije, ki se skladajo z dejanskim stanjem. "Le na tak način namreč lahko prispevajo h krepitvi integritete, transparentnosti in zaupanja v pravno državo ter k preprečevanju korupcije."

KPK se je v načelnem mnenju, ki ga je sprejela 3. decembra leta 2020 v okviru te obravnavane zadeve opredelila, da ravnanje funkcionarjev in javnih uslužbencev, ki javnosti podajajo neresnične oziroma zavajajoče izjave o dejstvih, ki so povezane z njihovim ravnanjem, službo ali funkcijo, in s tem ne prispevajo h krepitvi zaupanja javnosti v poštenost opravljanja njihovih javnih nalog, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje ZIntPK. 

Takšno ravnanje je tudi v odnosu do drugih državnih organov nesprejemljivo, pojasnjujejo. 

KPK postopek v enem delu ustavila

Postopek suma kršitve integritete zoper izolskega župana zaradi urejanja rezervacije in nočitve v primeru nekdanje ministrice pa je Komisija ustavila, saj na podlagi razpoložljive dokumentacije ni bilo mogoče utemeljiti ravnanja, "ki bi bilo v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo uradne osebe". Pojasnili so, da iz dokumentacije namreč ne izhaja, da je bil župan vključen v postopek zbiranja ponudb, priprave in izdaje naročilnice ter odreditev plačila računa za nastanitev ministrice. 

"Ugotovitve so pravnomočne, saj obravnavana oseba zoper njih ni vložila upravnega spora, prav tako nanje ni podala izjasnitve."