KPK mora umakniti poročilo o imenovanju Škrleca tudi v delu, ki se nanaša na Fišerja

Upravno sodišče je z začasno odredbo naložilo Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), da s svoje spletne strani umakne tudi zaključne ugotovitve o imenovanju generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca v delu, ki se nanašajo na generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.

Ob tem so na komisiji pojasnili, da bodo del poročila s spletne strani umaknili v petek, se bodo pa na odločitev upravnega sodišča pritožili na vrhovno sodišče.

Komisija je po začasni odredbi upravnega sodišča že pred časom morala umakniti tudi del poročila, ki zadeva nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja. Tudi v tem primeru se je na odločitev sodišča pritožila.

Na vrhovnem državnem tožilstvu bodo najnovejšo odločitev upravnega sodišča komentirali na petkovi novinarski konferenci. V vabilu nanjo sicer navajajo, da sodišče v začasni odredbi ugotavlja, da se škoda, do katere prihaja zaradi trajajočega posega v čast in dobro ime, stopnjuje in postaja težje popravljiva.

"Z umikom upravno sodišče začasno, do pravnomočne odločitve v tej zadevi, relativizira avtoritativnost ugotovitev KPK in omejuje škodo, ki nastaja generalnemu državnemu tožilcu in tožilstvu," so zapisali.

KPK je namreč 10. aprila sporočil, da so pri nadzoru imenovanja Škrleca ugotovili, da sta Fišer in takratni pravosodni minister Aleš Zalar ravnala koruptivno. Tako Zalar kot Fišer sta zaradi poročila vložila tožbo. Oba sta sodišču tudi predlagala, naj do končne odločitve protikorupcijski komisiji naloži začasen umik objave poročila s spletne strani. V delu, ki se nanaša na Zalarja, je komisija poročilo že umaknila.

Poročilo KPK o imenovanju Škrleca je dobilo tudi politične razsežnosti. Državnotožilski svet je sicer konec preteklega tedna sklenil, da ne bo predlagal razrešitve Fišerja. Ta pa je tudi dejal, da ne bo odstopil.

V SDS in NSi z odločitvijo Državnotožilskega sveta niso zadovoljni, zato proučujejo možnosti sprememb tožilske zakonodaje. V koaliciji pa takšnim spremembam niso naklonjeni.

Klemenčič: Obrazložitev DTS skopa, Fišer bo težko opravljal svoje delo

Državnotožilski svet (DTS) je svojo odločitev glede ravnanja generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja v zadevi Škrlec obrazložil zelo skopo, je na novinarski konferenci po seji vlade ocenil pravosodni minister Goran Klemenčič. Minister meni, da bo Fišer težko opravljal svoje delo, "ampak samo na njem je, da se do tega opredeli in se odloči".

Klemenčič je na novinarski konferenci spomnil, da je DTS edini pristojni organ za predlaganje razrešitve generalnega državnega tožilca. Njegovo odločitev morajo zato spoštovati vsi, ne glede na to, kaj si o njej mislijo. Če pa bi minister imel možnost poziva k odstopu, bi to storil.

In čeprav se Klemenčiču ne zdi primerno, da on kot minister polemizira z DTS, je spomnil, da je imel pred odločitvijo DTS zgolj eno pričakovanje – da bo DTS svojo odločitev, kakršna koli bo, dobro obrazložil. A to se po njegovem ni zgodilo.

Na vprašanje ministru, ali ima vtis, da je DTS v celoti sledil argumentom Fišerja, je Klemenčič odgovoril, da verjame, da je bil DTS pred težko nalogo in da je dolgo in podrobno razpravljal o zadevi. A je hkrati dodal, da obrazložitev, ki jo je dobil, tega žal ne kaže, saj je kratka, na treh straneh, od tega je le ena stran vsebinske obrazložitve. DTS je poklical generalnega državnega tožilca na zagovor in se odločil, da mu v celoti verjame, kar je legitimno, pravi Klemenčič.

Tudi sama presoja je bila za ministra izjemno skopa. DTS se je namreč "proti pričakovanjem" omenil le na ugotavljanje enega samega dejstva, zato se ni opredelil do ugotovitev drugih državnih organov, niti do Fišerjevega ravnanja po objavi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

Razprava je bila namreč v vmesnem času izjemno polemična in spolitizirana. Tudi Fišerjeva razprava je bila po besedah Klemenčiča neprimerna in nedostojna ter deloma spolitizirana. Sam namreč ne pristaja na Fišerjevo stališče, "da je vsako dajanje mnenja o generalnem državnem tožilcu avtomatično pritisk nanj".

Za Klemenčiča je nesporno, da so nekateri politiki prestopili mejo primernega, vendar je ob tem spomnil na 80. člen zakona o državnem tožilstvu, ki med kršitve državnotožilske dolžnosti uvršča tudi neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje v zvezi z opravljanjem državnotožilske službe ali zunaj nje. Fišer pa je v razmerju do KPK za Klemenčiča storil prav to.

Obenem je Klemenčič poudaril, da je kršitev zakona v Fišerjevem primeru doslej ugotovilo že pet institucij. Ker je Fišer že sporočil, da ne namerava odstopiti, Klemenčič sicer zagotavlja, da bodo sodelovali korektno in profesionalno. Kot pravi, noben sistem ne sme bit talec enega človeka. "Napake enega človeka ne pomenijo omalovaževanje celega sistema, prav tako pa si uspehov sistema, in na tožilstvu so, ne more pripisovati en človek," je še poudaril minister.

Pri vprašanju spremembe državnotožilske zakonodaje je ponovil stališče, da se v njegovem mandatu zakonodaja ne bo spreminjala zaradi enega človeka. Se bodo pa že letos lotili vprašanja imenovanja in vzpostavljanja odgovornosti pravosodnih funkcionarjev. Sistem je zdaj za različne funkcionarje različen, zato je treba po ministrovem mnenju vzpostaviti bolj pregleden sistem.

DTS je danes na svoji spleti strani objavil obrazložitev. V njem ugotavlja, da Fišerjevo ravnanje ni imelo škodljivih posledic za državno tožilstvo, niti ni škodljivo vplivalo na izvajanje njegovih zakonsko določenih nalog in dolžnosti pri pregonu kaznivih dejanj.

Kot so zapisali, svet ni imel nobenega razloga, da ne bi verjel Fišerjevemu pojasnilu, da je pri predlaganju Škrleca ravnal v dobri veri in brez kakršnega koli drugega motiva ter izključno z razlogom, da na to mesto dobi kompetentno osebo. Prav tako je DTS sprejel pojasnilo Fišerja, da je med tožilci opravil poizvedbe in razen Škrleca ni našel kandidata.

Kljub temu pa bi moral Fišer po ustavljenem postopku imenovanja začeti nov postopek, ne pa nadaljevati že ustavljenega, meni DTS. Razpisni postopek je bil namreč zadržan zaradi pritožbe druge kandidatke, ki ni izpolnjevala pogojev, nato pa se je na poziv prijavil le Škrlec.