KPK: Janševa izjava neutemeljena in zavajajoča

Protikorupcijska komisija (KPK) se je danes odzvala na odločitev vrhovnega sodišča v primeru poročila komisije o premoženjskem stanju Janeza Janše in Zorana Jankovića. Sodišče je namreč razveljavilo odločitev upravnega sodišča, na katero sta Janković in Janša podala pritožbo.

KPK danes poudarja, da je bila odločitev razveljavljena zaradi pomanjkljive obrazložitve, kar šteje kot postopkovni dejavnik in ne vsebinski. Upravno sodišče mora namreč zdaj dopolniti svojo obrazložitev. "Zato je izjava g. Janše, da gre pri odločitvi Vrhovnega sodišča za klofuto KPK, neutemeljena in zavajajoča, saj sodba Vrhovnega sodišča ne razveljavlja poročila KPK," so v odzivu zapisali na komisiji.

Janša je namreč odločitev vrhovnega sodišča komentiral včeraj na Radiu Ognjišče, kjer je dejal, da sodba neposredno problematizira način, preko katerega je KPK svoje ugotovitve sporočil v javnost. Dodal je, da je sodba "velika klofuta KPK in vsem tistim, ki so na podlagi tega sprejemali odločitve". "Posledice pa so nepopravljive. Zaradi tega sta padli dve vladi."

Vrhovno sodišče od upravnega zahteva, da se opredeli do pristojnosti KPK

Včeraj je vrhovno sodišče zapisalo, da je KPK nesporno pristojen za vodenje postopka nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjem in to ni sporno. Sporno pa je, ali je KPK z izdajo zaključnega poročila deloval v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi in pooblastili ter ali sta opravljen nadzor in izdan akt v skladu z zakonskimi določbami.

Vrhovni sodniki namreč ugotavljajo, da je KPK pristojen za vodenje postopka nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, vendar v obsegu in na način ter z ukrepi, ki jih daje zakon. Pri tem ugotavlja, da KPK lahko preverja nesorazmerno povečanje premoženja funkcionarja, vendar pa ji zakon nalaga, da mora v primeru, da funkcionar omenjenega povečanja ne zna ustrezno obrazložiti, o tem obvestiti organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarja, ki potem ukrepa, ali pa organe pregona. KPK pa je po ugotovitvah sodišča v tem primeru izdala svoj akt.

Vrhovno sodišče pa zdaj od upravnega sodišča pričakuje, da se bo opredelilo tudi do tega, ali in v katerih določbah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ima KPK pooblastilo, da je sprejel svoj akt oziroma zaključno poročilo v obliki, kot ga je sprejel.

Sodbo je zato razveljavilo predvsem zaradi zgolj pavšalne ocene upravnega sodišča, da je bilo vse v skladu s pooblastili KPK. Vrhovno sodišče še navaja, da se bo moralo upravno sodišče v ponovnem postopku natanko opredeliti do zadeve in jasno obrazložiti, kje ima KPK podlago za sprejetje zaključnega poročila, kot ga je sprejelo.