Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je danes sprejela zaključne ugotovitve o posameznem primeru nadzora nad premoženjskim stanjem zavezanca Janeza Janše.
Postopek je komisija z vidika svojih pristojnosti v omenjeni zadevi izvedla tako, da je delovala v skladu z zakonskimi določili in ob upoštevanju februarske sodbe vrhovnega sodišča glede zaključnega poročila o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank. V sodbi je bilo zapisano, da so bile Janši kršene ustavne pravice, ker mu prejšnje poročilo ni bilo dano v izjasnitev, je spomnil predsednik KPK Boris Štefanec.
Osnutek ugotovitev je bil zavezancu v izjasnitev poslan 26. maja 2015. Ker komisija izjasnitve zavezanca ni prejela, je postopek 26. junija 2015 zaključila, so sporočili iz komisije. Ugotovitve je danes na seji sprejel senat soglasno (namestnica je napovedala pritrdilno ločeno mnenje).
Štefanec je povedal, da po njihovih podatkih Janša ni nikoli prevzel osnutka, ampak je bila po pretečenem roku izvršena fiktivna vročitev. Po tem času pa je imel Janša sedem dni časa, da se izjasni KPK, a tega ni storil.
Štefanec je dejal, da je imel Janša možnost komisijo prepričati glede premoženja, a tega ni izkoristil.
Štefanec je spomnil, da so ob sodbi VS napovedali, da želijo zaključiti postopek do počitnic. Pojasnil je, da so ugotovitve enake ali pa vsaj zelo podobne kot v prejšnjem zaključnem poročilu, ki ga je sodišče razveljavilo.
Posebej policije in drugih organov ne bodo obveščali, ker so zadeve javno objavljene.
Zaključne ugotovitve, objavljene na spletni strani KPK, so sledeče:
Janša v zakonskem roku ni prijavil nakupa trisobnega stanovanja v Ljubljani, ki ga je pridobil leta 2005 in bi ga zato moral po 37. členu Zakona o preprečevanju korupcije prijaviti komisiji najpozneje v 30 dneh po prejemu dohodninske odločbe za leto 2005, to pa je storil šele 15. oktobra 2007.
Prav tako v zakonskem roku, kot ugotavlja KPK, ni prijavil prodaje kmetijskih zemljišč v skupni izmeri 15.437 m2 in stavbišča v izmeri 176 m2 v katastrski občini Trenta, ki jih je odsvojil dne 20. julij 2005; to spremembo bi moral prijaviti komisiji najpozneje v 30 dneh po prejemu dohodninske odločbe za leto 2005, to pa je storil šele 15. oktobra 2007.
V zakonskem roku ni prijavil niti nakupa osebnega avtomobila znamke VOLVO XC 70 za 46.000,00 evrov, ki ga je pridobil dne 15. marca 2007. Podobno kot zgoraj, bi ga moral prijaviti komisiji najpozneje v 30 dneh po prejemu dohodninske odločbe za leto 2007, to pa je storil šele 12. decembra 2008. Poleg tega pa je zavezanec v prijavi komisiji neresnično prikazal tudi vrednost vozila, in sicer le 14.500 evrov (vozilo je bilo kupljeno za 46.000 evrov), navajajo na komisiji.
Prijavljen ni bil niti hipotekarni kredit v višini 135.000 evrov, ki ga je najel dne 1. julija 2009. Namesto, da bi kredit prijavil v 30 dneh po prejemu dohodninske odločbe za leto 2009, je to storil šele 13. novembra 2010.
Janša, kot so zapisali v zaključnih ugotovitvah, ni prijavil poroštva stranki SDS pri najemu kredita v višini 500.000 evrov leta 2011, ki bi ga moral po 43. členu ZIntPK komisiji prijaviti najpozneje do 31. januarja 2012.
Iz zaključnih ugotovitev še sledi, da ni prijavil poroštva (dajalec zavarovanj) fizični osebi/družinskemu članu pri najemu posojila v višini 125.000 evrov januarja 2012, ki bi ga moral po 31. členu ZlntPK-B komisiji prijaviti na elektronskem obrazcu najpozneje do 31. januarja 2012.
Prav tako ni bilo prijavljen polog gotovine na transakcijski račun pri banki v višini 33.000 evrov v letu 2005, ki bi ga moral po 37. členu ZPKor prijaviti najpozneje v 30 dneh po prejemu dohodninske odločbe za leto 2005.
''Nesorazmerno in nepojasnjeno'' povečanje premoženja za najmanj 210.000 evrov
V zaključku so na KPK zapisali, da se je Janši ''premoženje glede na ugotovljene uradne vire dohodkov in premoženja v nadzorovanem obdobju, ko je opravljal funkcijo poslanca in predsednika Vlade RS, nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov, pri čemer je komisija ugotovila, da je Ivan Janez Janša iz premoženja, ki ne izvira iz njegovih uradno znanih prihodkov, med drugim sofinanciral nakupe nepremičnin, tekoče stroške nepremičnin, nakup vozila višjega cenovnega razreda, stroške zavarovanja in servisiranja vozila, stroške sodnih postopkov, zasebna potovanja v tujino ipd. Komisija je prav tako ugotovila, da je del omenjenega povečanja premoženja povezan z izrazitimi korupcijskimi tveganji v povezavi s poslovanjem pravnih oseb v lasti enega od njegovih družinskih članov''.
''Leta 2005 je Ivanu Janezu Janši podjetje Imos, d. d., prek povezanega podjetja Eurogradnje z odkupom in večkratnim preplačilom vrednosti nepremičnin dejansko do skoraj polovice sofinanciralo nakup stanovanja v Ljubljani, kar po oceni komisije, glede na okoliščine posla, utemeljuje sklep, da je s tem Ivan Janez Janša pridobil premoženjsko korist (poleg premoženja iz prejšnje točke) od gospodarske družbe Imos, d. d., v okvirni višini najmanj 100.000 evrov,'' so še sklenili pri KPK.
Odziv Janeza Janše: Ni mi bilo omogočeno, da sodelujem v njem
Javni odgovori na protipraven osnutek poročila Korupcijske komisije. http://t.co/r81zF5Ri8q
— Janez Janša (@JJansaSDS) June 26, 2015
Na nove ugotovitve se je odzval tudi Janša, ki je poudaril, da mu je bila kot zavezancu v tem ponovljenem postoplu kršena ustavna pravica. ''Namreč KPK je ne glede na dejstvo, da je bilo prejšnje zaključno poročilo kot nezakonito odpravljeno, postopek in neobrazložene očitke prejšnjega senata KPK posvojila in tako uporabila vse metode, ki so bile v prejšnjem postopku uporabljene nezakonito,'' je zapisal. Janša trdi, da mu KPK ni dal možnosti, da se izjavi v postopku, čeprav mu je bilo poslan osnutek, na katerega bi se lahko odzval, a tega ni storil.
''Torej v tem ponovljenem postopku pred KPK mi ni bilo omogočeno, da sodelujem v njem, nisem bil seznanjen z ugotovitvami in dokumenti, skratka nisem imel nobene možnosti ustavno zajamčenega sodelovanja v postopku. Pravica izjaviti se ne pomeni zgolj pravice, da sedaj podam odgovor na nepravilne, netočne, zmotne in nezakonite ugotovitve KPK, ampak predvsem možnost seznaniti se z dejstvi in dokazi ki jih je komisija uporabila v postopku in seveda tedaj sproti podajati svoje navedbe,'' je zapisal Janša in dodal, da je osnutek z dne 25. maj 2015 popolnoma neobrazložen in da iz njega ne izhaja, kako je KPK prišel do napačnih ugotovitev in od kod dokazi za navedene ''absurdne trditve''.
V odzivu je Janša številne navedbe označil za absurdne ali bedaste.
Janša na koncu zapisa predlaga, ''da senat KPK prične dosledno spoštovati zakone in ustavo, hkrati pa naj vsaj dva njegova člana glede na svoje početje v preteklostiponovno resno razmislita o lastni integriteti in primernosti za funkcijo, ki jo opravljata''.
KOMENTARJI (3211)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.