Stanka Setnikar Cankar, ki je po objavi visokih honorarjev odstopila z mesta ministrice za izobraževanje, je zatrdila, da ni šlo za javna sredstva, temveč za denar iz tržne dejavnosti fakultete.
Na protikorupcijski komisiji so pojasnili, da je iz podatkov Uprave za javna plačila, s katerimi trenutno razpolagajo, Fakulteta za upravo v letih 2013 in 2014 iz virov, ki niso posredni in neposredni proračunski uporabniki, prejela približno 50.000 evrov, in sicer 23.939,24 evra leta 2013 in 26.447,51 evra leta 2014. Fakulteta za upravo se je torej v omenjenih letih financirala iz javnih sredstev, iz tržne dejavnosti, opravljene za javni sektor in plačane z javnimi sredstvi, in iz 50.386,75 evra sredstev, ki nimajo izvora v posrednih ali neposrednih proračunskih uporabnikih. Podatke za pretekla leta na protikorupcijski komisiji še pripravljajo.
Glede očitkov o zlorabi osebnih podatkov so vnovič poudarili, da so vsi podatki v Supervizorju na zahtevo dostopni po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Podatke za fizične osebe so objavili od 1. januarja 2003, ker ni podatkov pred tem obdobjem, saj so bili uničeni, so pojasnili.
Zaenkrat so objavili fizične osebe, ki so zaslužile nad 200.000 evrov, vendar nameravajo postopoma zniževati mejo, in sicer že v nekaj dneh do meje 150.000 evrov. ''Komisija je pred objavo opravila test javnega interesa. Zato tudi ne objavljamo popolnoma vseh transakcij do zadnjega evra poimensko, temveč le največje,'' so sporočili. V zvezi z navedbami, da je komisija razkrila le fizične osebe in ne izplačil s.p. in podjetjem, so poudarili, da so podatki v Supervizorju na voljo že od leta 2011.
Po pojasnilih komisije so podatki za fizične osebe objavljeni v zneskih, ki so bili nakazani na transakcijske račune prejemnikov, torej po odbitku prispevkov in akontacije dohodnine ter morebitnih drugih davkov. Iz objave so trenutno izvzete plače, potni stroški in nadomestila materialnih stroškov. Komisija je spet poudarila, da je treba problem rešiti na sistemski ravni, zato je uvedla sistemsko preiskavo, ni pa še sprejela nobenih zaključkov.
Pozdravili so tudi prizadevanja, da bi se razčistila situacija glede avtorskih in podjemnih pogodb. ''Transparentnost delovanja države in lokalnih skupnosti povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za sprejete odločitve in smotrno ter učinkovito porabo javnih sredstev. Javna dostopnost informacij omogoča bolj argumentirano razpravo o zadevah javnega pomena, zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem,'' so poudarili.
Kdo laže?
Setnikar Cankarjeva in predsednik KPK Boris Štefanec sta se soočila v oddaji 24UR ZVEČER. Ministrica v odstopu je znova poudarila, da niso vsa sredstva fakultet javna sredstva, čeprav gre za javne zavode. ''Treba je ločiti med sredstvi in viri sredstev. Ločimo tri vire: proračunski, neproračunski tržni, evropski,'' je pojasnila. ''Od leta 2003 do 2014 fakulteta razpolagala s 53 milijoni, od tega je bilo 29 milijonov proračunskih in skoraj 24 neproračunskih tržnih sredstev.''
Štefanec se je s tem strinjal, a ''komisija stoji izključno na stališču, da ko pride denar na račun fakultete, postane javni denar''. Dodal je, da je bil za KPK grozljiv predvsem podatek, da je Slovenija za poplačilo avtorskih in podjemnih pogodb porabila več kot milijardno neto sredstev.
Setnikar Cankarjeva je po podatkih v supervizorju v desetletju zaslužila 636.000 evrov. ''Tukaj ni šlo za krajo, ni šlo za poneverbo, zaposleni niso izgubili dela, fakulteta ni šla v stečaj. Nasprotno, podatki govorijo v nasprotni smeri. Veliko smo delali in samo z nekaj več kot 50 odstotki proračunskih sredstev, vse ostalo je prišlo iz neproračunskih tržnih sredstev. Lahko bi se obnašali kot javni uslužbenci, osemurni delavnik, potem pa druge aktivnosti. Odločili smo se drugače, da smo iz manjše fakultete naredili mednarodno priznano fakulteto,'' se je v oddaji 24UR ZVEČER zagovarjala Setnikar Cankarjeva. Dodala je, da ta izračun temelji, da so to neto zneski, kar pa ne drži, saj so v zneske zajeti tudi stroški potovanj, nočitev.
''Že teden dni sem na medijskem linču''
Na vprašanje voditeljice Petre Krčmar, zakaj je torej ponudila odstop, če se ji zaslužen ne zdi sporen, pa je odgovorila, ''ker sem na političnem položaju''. ''Že teden dni sem na medijskem linču, mediji ste se odločili, da je to kriminal. Jasno trdim, da ne gre za samo davkoplačevalski denar. Ne pribiti na križ tiste, ki tudi v javnem sektorju dodatno zaslužijo, da institucija raste,'' je dejala.
Štefanec se je branil, da KPK ni predstavila imen, ampak da so samo problematizirali skupen znesek. ''Nenormalno je in na tem stališču stojim, da smo v 12 letih pokurili za še en TEŠ 6, bruto je to namreč milijarda in pol evrov.''
Ministrica v odstopu mu je odgovorila, da je to neprimerna primerjava. Nadaljevala je, da je objava imen tistih, ki so delali prek institucije zdaj označeni za zaslužkarje, na seznamu pa ni tistih, ki so ustanavljali podjetja in opravljali dejavnost ter bili hkrati zaposleni v javnem sektorju. Štefanec je pojasnil, da d.o.o.-jev res ni na Supervizorju, ker zakon ne dovoljuje, so pa na seznamu s.p.-ji. Izpostavil je premierja Mira Cerarja, ki je na supervizorju, ker je kot svetovalec dobil plačilo na s.p.
Fakulteta: KPK verjetno ni upoštevala, da da izvajamo tržno dejavnost tudi za posredne in neposredne proračunske uporabnike
Na Fakulteti za upravo so pojasnili, da se v javnem sektorju prihodki ločijo ne samo na prihodke iz javne službe in iz tržne dejavnosti, ampak v primeru javne službe tudi na prihodke iz proračuna in ostale prihodke, kot so na primer šolnine in najemnine.
Po njihovih trditvah je fakulteta iz prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu v letih 2013 in 2014 skupaj ustvarila 102.802 evra, skupaj z ostalimi neproračunskimi sredstvi pa 1,15 milijona evrov. Domnevajo, da protikorupcijska komisija pri objavi podatkov o tržnih sredstvih fakultete ni upoštevala, da izvajajo tržno dejavnost tudi za posredne in neposredne proračunske uporabnike.
Nadalje so sporočili, da je fakulteta za upravo med letoma 2003 in 2014 z naslova javnih sredstev prejela nekaj več kot 29 milijonov evrov, z naslova preostalih prihodkov - neproračunskih in tržnih sredstev – 23,5 milijona evrov, z naslova evropskih sredstev pa okoli milijon evrov. V enakem obdobju je fakulteta za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in druge redne stroške namenila 52,6 milijona evrov, so dodali.
Na sodišču pojasnili plačila tolmaču in psihiatru
Med največjimi prejemniki sta izstopala tudi sodni tolmač Abdulaziz Počinko in psihiater Vanja Fran Rejec. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so pojasnili, da sta le dva uradna sodna tolmača za turški jezik in da z obema sodelujejo. Drugemu, Raifu Bilurdagiju, so od leta 2006 nakazali 4634,45 evra, medtem ko so Počinki od januarja 2004 nakazali 256.968 evrov. Na vprašanje, zakaj je bil nakazan denar, so odgovorili, da tolmači sodelujejo v postopkih z osebo, ki ne zna slovenskega jezika, in prevajajo sodne listine.
Glede izplačil psihiatru Vanji Franu Rejcu so pojasnili, da so bila nakazila zaradi izvedenskih mnenj in zaslišanj na sodnih narokih. Od leta 2003 so mu izplačali 209.297 evrov v 1039 nakazilih. Poudarili so, da tarife za izvedence in tolmače predpiše pravosodno ministrstvo. Dodali so, da gre pri obeh primerih tudi za zneske, ki so jih stranke založile kot predujem in so jih po opravljenem delu in izstavljenem računu nakazali s sodišča.
Štrukelj za sistemsko rešitev
Po besedah glavnega tajnika Sviz Branimirja Štruklja so prejeli več pisem njihovih članov, ki so ogorčeni zaradi visokih izplačil nekaterih posameznikov. Od politike pričakuje sistemsko rešitev problema. Finančni minister Dušan Mramor je medtem ocenil, da je odstop Setnikar Cankarjeve zaradi očitkov o visokih honorarjih napačen signal, kar je, kot je dejal, povedal tudi premierju Miru Cerarju.
KOMENTARJI (683)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.