'Kot družba imamo problem, da smo si zaradi zaslonov nehali gledati v oči'

Širjenje lažnih govoric, deljenje zasebnih posnetkov in fotografij, sexting, maščevalna pornografija, spletno nadlegovanje deklet, grožnje med fanti ... Vse to so oblike nasilja, ki se začnejo na spletu in nadaljujejo v živo ali obratno.

"Velikokrat me vprašajo za gole slike, jaz jih kar blokiram. Fantje, ki jih poznam, pa tudi neznanci, predvsem na Snapchatu," pravi 15-letna osnovnošolka, katere izjavo so objavili na Safe.si. Neka druga 14-letnica pa je dejala, da to lahko "preide tudi v druge oblike nasilja, psihične in spolne". 

Več kot polovica otrok tarča nadlegovanja prek spleta in družbenih omrežij

Zadnja raziskava o spletnem nadlegovanju med otroci in mladostniki, ki je bila izvedena še pred razmahom priljubljenega Tik Toka, je pokazala, da je bila že več kot polovica otrok tarča nadlegovanja prek spleta in družbenih omrežij. Delež deklet, ki se jim to dogaja, pa je še višji. Toda tisti, ki spletno nasilje opazujejo, se nanj ne odzovejo. Ni torej pomembno, kje se nasilje zgodi, ampak kako nato odreagiramo.

"Spletno nasilje lahko na neki točki zajame cel razred, celo šolo. Žrtve pogosto pravijo, da imajo občutek, da je za neko vsebino o njih izvedel ves svet, tako da ima to spletno nasilje res veliko težo tudi za same žrtve," opozarja Maja Keršič, svetovalna delavka na osnovni šoli. 

"In ko se v skupini razvijejo norme, da je agresivnost nek legitimen način, s katerim lahko plezaš po razredni lestvici priljubljenosti, pa to pravzaprav popolnoma odpre vrata nasilju," opozarja psihologinja Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Takšna težavna družbena dinamika se v razredu razvije, če se v njem pogovarjajo samo o snovi in nič o življenju, opozarja: "Kadar pravzaprav ta vrstniški svet prepuščamo zgolj otrokom in mladostnikom, kadar v njega aktivno in sistematično, reflektirano ne posegamo na način, da bi otroke učili o tem, kako sobivati v enem takem heterogenem okolju, kot je šolski razred."

Ker je takšno kronično izvajanje medvrstniškega nasilja težko ustaviti, ga je treba vnaprej preprečevati. "Da odrasli postavljamo meje, obenem pa smo tudi empatični in sistematično delamo na tem, da otroke učimo sobivati," svetuje Košir. 

'Zaradi zaslonskega načina življenja smo si nehali gledati v oči'

V šolah pa je treba odpreti prostor za komunikacijo, opazovati, kako se otroci odzivajo na pogovor o nasilnem dogajanju, in jim pokazati, da so učitelji relevantni sogovorniki. Borut Čampelj z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje je dejal, da trenutno prenavljajo kurikule, s projektom digitalni učitelj pa bodo usposabljali učitelje. Ob nasilju v šolah pa je po njegovih besedah treba poiskati vzroke in vključevati ne le šolsko svetovalno službo, ampak včasih tudi lokalno okolje, center za socialno delo, Policijo in tožilstvo.

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je v nagovoru opozorila, da morajo biti starejši zgled otrokom, če hočejo, da se mladi na spletu obnašajo odgovorno in ne posnemajo slabih vzorcev. Ministrstvo po njenih besedah spodbuja uporabo novih tehnologij, "želimo si pa predvsem, da te tehnologije uporabljamo na odgovoren, varen in vključujoč način".

Tudi antropolog Dan Podjed meni, da vsega bremena ne moremo prenašati na šolo. "Kaj pa doma, kaj pa v času kosila – vsak na svojem telefonu. Mislim, da imamo kot družba problem, da smo si zaradi zaslonskega načina življenja nehali gledati v oči drug drugemu," je opozoril. 

Otroci ne potrebujejo obsojanja, pač pa podporo in razumevanje

Otroku ne moremo postati sogovornik v 8. razredu, ko se mu nekaj zgodi, opozarjajo na Safe.si. Zaupanje je treba ustvarjati od rojstva. O čemer priča tudi izpoved 15-letnice na Safe.si: "Težko se s starši, učitelji, sorodniki pogovarjam o tem. Ne bi verjeli, ne bi razumeli. Ne upam si govoriti o tem, nikoli nisem povedala doma, staršem."

Razlog za to, da se ne zaupajo svojcem, je pogosto tudi strah, da bodo naleteli na obsojanje. "Otroci, če že povejo, da se jim je nekaj zgodilo, absolutno je zadnja stvar, ki jo potrebujejo, ta, da jim bo nekdo rekel, zakaj si pa to naredila, zakaj si se slikala, zakaj si pa sliko dala na internet," opozarja Barbara Brečko iz Safe.si. Namesto tega takšen otrok potrebuje podporo in razumevanje, zaključuje. Zato je ključno, da se starše, učitelje in otroke nauči, kako se pogovarjati.

Posvet o medvrstniškem nasilju na spletu je v luči nasilja v šolah pripravilo ministrstvo za digitalno preobrazbo. Na njem so sogovorniki pozvali k usposabljanju staršev in otrok za reševanje konfliktov. Opozorili so, da je spletno nasilje med mladostniki večinoma podaljšek tistega, ki se vsak dan dogaja v šolskih učilnicah.