Kosu niso povečali pristojnosti

Poslanci so se znova ukvarjali z obstojem Komisije za preprečevanje korupcije. Tokrat so razpravljali o tem, da bi se pristojnosti komisije povečale. To je predlagala opozicija, predlog zakona pa so napisali v Komisiji za preprečevanje korupcije.

A državni zbor je danes zavrnil zakon o integriteti v javnem sektorju. Da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 30 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 36. Za predlog, ki bi ohranil delovanje komisije za preprečevanje korupcije, je tako zakonodajni postopek zaključen. Vlada sicer napoveduje vložitev zakona, ki bo v skladu z odločbo ustavnega sodišča uredil to vprašanje.

Predlagani zakon je le še eden izmed poskusov, s katerimi nekateri želijo, da bi zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo prenehal veljati in bi skozi stranska vrata ponovno vpeljali enako komisijo, kot jo je do sedaj predvideval zakon o preprečevanju korupcije, kateri bi dali še nekatere dodatne pristojnosti, je nasprotovanje pojasnil Dimitrij Kovačič (SDS). Po mnenju SDS predlagani zakon ignorira odločitev ustavnega sodišča, ampak "gre v nek svoj koncept, za katerega ni nujno in tudi nihče ne trdi, da je kakorkoli ustavno sporno".

Kaj je predlagala opozicija?

Zakon bi še naprej zagotovil delovanje samostojne in neodvisne protikorupcijske komisije, uvaja pa tudi nekatere novosti, ki jih prejšnji zakon ni pokrival, in sicer nadzor nad lobisti in boljši nadzor nad financiranjem političnih strank.

Po mnenju opozicije je to moderen, evropski zakon. Najbolj pa so poudarjali novosti, npr. komisija bi zaščitila prijavitelja korupcije, po novem bi komisija tudi kaznovala kršitelje, kazni bi se tudi do 100 tisoč evrov, uredili bi register lobistov.

V kratkem še en zakon

Vlada že pripravlja predlog novele zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Vladni predlog predvideva, da bi se pristojnost za nadzor nad javnimi funkcijami v različnih vejah oblasti po določenem prehodnem obdobju, v katerem bo naloge po zakonu do izteka mandata še naprej opravljala komisija za preprečevanje korupcije, podelila računskemu sodišču. Ta organ ima samostojen in neodvisen položaj v sistemu državne oblasti, opravljal pa bi nadzor nad prepovedmi in omejitvami pri sprejemanju daril, prijavo premoženjskega stanja funkcionarjev in prepovedjo poslovanja.

V skladu z vladno novelo bi pristojnost za nadzor nad javnimi funkcijami v različnih vejah oblasti podelili tudi drugim organom. Nadzor nad nezdružljivostmi funkcij za predsednika republike, poslance državnega zbora in člane državnega sveta bi opravljalo ustavno sodišče, za župane občinski sveti, za funkcionarje sodišč sodni svet, za funkcionarje državnih tožilstev državnotožilski svet, za druge funkcionarje pa organ, pristojen za njihovo imenovanje.