'Kosu ne bo treba pojasniti svoje vloge v aferi Patria'

Poslanska skupina SDS je javnost opozorila, da koalicijske stranke zaradi zahteve parlamentarne komisije za dopolnitev letnega poročila Kosove komisije z dogodki, povezanimi z afero Patria, ukinjajo parlamentarni nadzor, tako da Dragu Kosu ne bo treba pojasniti svoje vloge v omenjeni aferi. "'Kosova' komisija po sprejetem Zakonu o integriteti v javnem sektorju deluje brez parlamentarnega nadzora, kar ji omogoča, da bo k nadzoru, sprožanju preiskav in drugih postopkov ter k nenačelnemu pisanju načelnih mnenj pristopala selektivno in brez pojasnil. To ukinjeno državnozborsko komisijo je po Zakonu o preprečevanju korupcije vse od leta 2004 vedno vodila opozicija in je v njej imela tudi večino, saj je bila to ena redkih možnosti nadzora nad koalicijo. Pahorjeva koalicija in predsednik t. i. protikorupcijske komisije Drago Kos pa nadzora očitno več ne preneseta,“ so zapisali v izjavi za javnost.

Dodajajo, da "Kosu tako nikoli ne bo treba napisati dopolnila k letnemu poročilu o delu njegove komisije za leto 2008, s čimer se bo izognil poročanju o svojih aktivnostih in aktivnostih "njegove" komisije v primeru Patria doma in v tujini. To je še toliko bolj nerazumljivo, ker je Drago Kos sodeloval celo v filmu finske televizije YLE o aferi Patria".

'Zaščitili so konstruktorje umetno lansirane afere Patria'

V poslanski skupini SDS menijo, da je "koalicija s tem dejanjem zaščitila vse konstruktorje umetno lansirane afere Patria in priznala neposredno vpletenost v afero Patria. Še posebej, ker ni razčistila in uresničila niti ene od obljub, ki jih je napovedovala v primeru zmage na državnozborskih volitvah leta 2008. Naročila in dobave Patriinih oklepnikov potekajo naprej, ne glede na protikorupcijske klavzule v pogodbi".

"Tako je precej realno razmišljanje, da je bil Drago Kos eden glavnih, če ne celo glavni aranžer in usmerjevalec pri skonstruirani in tik pred državnozborskimi volitvami leta 2008 lansirani aferi Patria. Pri tem obstaja verjetnost, da je v ta namen zlorabil tudi mednarodno institucijo za boj proti korupciji Greco, v kateri je v tistem obdobju opravljal eno od vodilnih funkcij. Z ukinitvijo parlamentarne komisije in z delno spremembo pristojnosti nove "Kosove" komisije so politični botri zaščitili Draga Kosa in ostale podizvajalce pri aferi Patria," pišejo.

"Iz navedenega je očitno, da imajo koalicijske poslanske skupine velik interes, da vse zadeve, kjer bi državni zbor izvajal svojo nadzorno funkcijo, ukinjajo. Govoriti ob takih dejanjih o preglednosti, objektivnosti, neodvisnosti, enakopravnosti, socialnem čutu ali drugih velikih paradigmah Pahorjeve koalicije, je popolno sprenevedanje," so zaključili v poslanski skupini SDS.

Kako bodo v DZ nadzirali delo komisije?

Z novim zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije je v DZ prenehala delovati t.i. Mariničeva komisija. Poslanske skupine se morajo zato dogovoriti, kako bo DZ v prihodnje nadziral delo protikorupcijske komisije. Ali bodo v ta namen ustanovili novo komisijo ali pa bo nadzor opravljala mandatno-volilna komisija, bo znano v četrtek.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ga državni zbor sprejel 26. maja, veljati pa je začel 5. junija, namreč na novo opredeljuje pristojnosti državnega zbora, zlasti kar zadeva opravljanje nalog nadzora nad delovanjem komisije za preprečevanje korupcije. Doslej je ta nadzor opravljala komisija po zakonu o preprečevanju korupcije, ki jo je vodil poslanec SDS Branko Marinič, v njej pa je imela opozicija večino članov.

A ker je novi zakon razveljavil določbe zakona o preprečevanju korupcije, na podlagi katerega je delovala Mariničeva komisija, je komisija prenehala delovati. Novi zakon pa za razliko od dosedanjega ne predvideva ustanovitve posebne komisije v DZ, ki bi opravljala nadzor na delom protikorupcijske komisije. Določa le, da nadzor nad opravljanjem nalog komisije opravlja DZ, ki nadzira premoženjsko stanje, sprejemanje daril, nasprotje interesov ter nezdružljivost funkcije s pridobitno dejavnostjo predsednika komisije za preprečevanje korupcije in njegovih namestnikov.

Predlogi strank

V koalicijskih poslanskih skupinah predlagajo, naj izvajanje nalog, določenih z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, prevzame mandatno-volilna komisija. Kot so v dopisu Gantarju zapisali vodje poslanskih skupin SD, Zaresa, LDS in DeSUS, namreč menijo, da ob delovanju 23 delovnih teles in šestih preiskovalnih komisij v DZ ne bi bilo smotrno ustanavljati še ene komisije. Po njihovem mnenju je mandatno-volilna komisija na podlagi svojih pristojnosti in dosedanjega dela najprimernejše delovno telo, ki bi na ustrezni pravni podlagi v imenu državnega zbora opravljalo omenjene naloge.

A takšnega mnenja ne delijo v vseh poslanskih skupinah. V SDS sicer niso konkretno pojasnili, ali bodo predlagali ustanovitev nove komisije, so pa opozorili, da je z ukinitvijo Mariničeve komisije koalicija preprečila opozicijski parlamentarni nadzor nad protikorupcijsko komisijo.

Za vodjo poslanske skupine SNS Zmaga Jelinčiča pa absolutno ni sprejemljivo, da bi nadzor nad protikorupcijsko komisijo opravljala mandatno-volilna komisija. Zdi se mu nujno potrebno, da se ustanovi nova komisija, ki bo neodvisna in v kateri bo imela večino opozicija. "Za zadeva ne sme biti v rokah koalicijskih strank, saj bodo v tem primeru skrile pod preprogo še tisto, kar bi lahko ta komisija odkrila," je prepričan Jelinčič.

V SLS pa prenos pristojnosti nadzora na mandatno-volilno komisijo podpirajo. Vodja poslanske skupine Jakob Presečnik namreč opozarja, da je novi zakon pristojnost državnega zbora za nadzor nad protikorupcijsko komisijo tako zmanjšal, da nima smisla ustanavljati nove komisije. Ker je takšna ureditev že sprejeta in nanjo ne morejo več vplivati, Presečnik meni, da lahko ta "minimalni" nadzor opravlja tudi mandatno-volilna komisija.