Kostno-mišična obolenja: najpogostejša zdravstvena težava, povezana z delom

Neustrezna ergonomija delovnega procesa, denimo dvigovanja, prenašanja, potiskanja ali premikanja bremena, je pogost povod za nastanek kostno-mišičnih obolenj, izpostavlja republiški inšpektorat za delo. Ponavljajoči se gibi in delo v mrazu ali vročini prav tako predstavljajo tveganje za nastanek tovrstnih obolenj. Nenazadnje pomenijo velik strošek zaradi odsotnosti z dela in predčasnega upokojevanja.

Omenjena kampanja, ki poteka tako v Sloveniji kot ostalih članicah EU, želi spodbuditi ukrepe za varnost in zdravje pri delu in za obvladovanje tveganj na področju kostno-mišičnih obolenj. Cilj je vsem delavcem v EU zagotoviti enako raven varnosti in zdravja pri delu, podjetja pa naj bi imela enake konkurenčne pogoje.

Ciljne dejavnosti, v katerih se kampanja izvaja v vseh članicah, so zdravstveno in socialno varstvo, prevoz in kurirska dejavnost, proizvodnja hrane in pijač, frizerska in brivska dejavnost ter gradbeništvo.

V industriji hrane in pijače bi bilo mogoče preprečiti kar tri četrtine poškodb

V zdravstvenem in socialnem varstvu, kjer dela desetina zaposlenih v EU, je več kot tri četrtine delovne sile žensk. Bolečine v križu je leta 2015 imelo 47 odstotkov delavcev, odstotek manj pa jih je imelo bolečine v zgornjih okončinah, kaže raziskava Eurofounda EWCS iz leta 2015, v kateri so preučevali delovne pogoje v Evropi.

V industriji hrane in pijače bi bilo glede na študije mogoče preprečiti kar tri četrtine poškodb. Kostno-mišična obolenja bi lahko preprečevali zlasti z zagotavljanjem strokovne ocene tveganja. Ta je sicer običajno osredotočena na fizikalne dejavnike, vendar pa je treba upoštevati tudi organizacijske in psihosocialne dejavnike, navajajo organizatorji kampanje.

Med delavci v gradbeništvu jih je imelo po omenjeni raziskavi EWCS 54 odstotkov bolečine v zgornjih okončinah, 52 odstotkov bolečine v hrbtu, 41 odstotkov pa v spodnjih okončinah.

Inšpektorji v inšpekcijskih nadzorih ne le preverjajo izvajanje določil veljavne zakonodaje, ampak tudi svetujejo in osveščajo tako delodajalce kot delavce. Slovenski inšpektorat za delo, ki se je pridružil kampanji, izvaja aktivnosti v tem okviru na področjih prevoza, kurirske dejavnosti in proizvodnje hrane in pijač. Podatki za Slovenijo bodo znani v drugi polovici leta, za stanje v vseh državah članicah pa v začetku leta 2023.