Ustavno sodišče je objavilo odločbo, v kateri ugotavlja, da predviden nadzor, ki naj bi ga izvajala parlamentarna komisija nad premoženjem funkcionarjev, v nekaterih členih zakona ni v skladu z ustavo. Parlament bi namreč po mnenju ustavnih sodnikov pridobil ustavno sporen pregled nad premoženjskim stanjem funkcionarjev drugih vej oblasti. Mednje sodijo varuh človekovih pravic, člani računskega sodišča, državni svetniki, ustavni sodniki in župani.
Medtem ko nadzor parlamentarne komisije nad ministri in funkcionarji ni sporen, menijo sodniki, pa bi nadzor parlamentarne komisije nad funkcionarji, ki jim ustava zagotavlja samostojen in neodvisen položaj, lahko posegal v načelo delitve oblasti.
"Glede na to, da gre za komisijo državnega zbora, sestavljeno zgolj iz poslancev, gre dejansko za nadzorni organ ene veje oblasti." To po mnenju ustavnih sodnikov predstavlja koncentracijo pristojnosti državnega zbora pri nadzoru v vseh vejah oblasti, razen v sodni. "Z izpodbijano ureditvijo je dano tako obsežno pooblastilo eni veji oblasti, da ogroža ustavno zahtevo po ravnotežju med vejami oblasti," je zapisano v obrazložitvi.
Do odprave neskladja z ustavo bodo še naprej v uporabi določbe zakona o preprečevanju korupcije, na podlagi katerega deluje komisija za preprečevanje korupcije pod vodstvom Draga Kosa.
"Odločitev ustavnega sodišča smo pričakovali, z njo pa se je pokazalo, da pravo v tej državi še nekaj velja ter da je načelo delitve oblasti še vedno v veljavi," je povedal predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos. Zanj je boj proti korupciji "preveč resna stvar, da bi ga prepustili samo politikom". Z samo odločitvijo je Kos sicer zadovoljen, obenem pa opozarja, da je večji del zakona ostal v veljavi.
"Sam sem ta zakon nekoč imenoval zakon o pospeševanju korupcije in tako menim še danes," je še povedal Kos in pojasnil, da ne glede na to, kateri organ bo skrbel za uresničevanje predpisov zakona, je zakon napisan tako, da "od določb o nezdružljivosti funkcij, omejitve poslovanja in prijav premoženjskega stanja, v praksi ne bo ostalo nič".
Ustavno sodišče je v zakonu razveljavilo še nekatere zakonske določbe, ki se nanašajo na delovanje omenjene državnozborske komisije (peti in šesti odstavek 3. člena zakona). Razveljavljene so tudi določbe, ki zadevajo javnost podatkov o dohodkih in premoženjskem stanju funkcionarjev (tretji odstavek 5. člena in tretji odstavek 9. člena), kolikor se nanašajo na javnost podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev v obdobju, ki ni bilo povezano z opravljanjem javne funkcije.
Javnost podatkov bi ogrozila varnost funkcionarjev
Ustavno sodišče je razveljavilo člen, po katerem bi bile evidence o premoženjskem stanju funkcionarjev javne. Podatki o premoženjskem stanju, ki jih morajo komisijo predložiti funkcionarji, so namreč zelo podrobni, ugotavljajo sodniki, "zato njihova javna objava ni nujna in ne prispeva k transparentnemu opravljanju javne funkcije". Po oceni ustavnega sodišča bi "javna objava nekaterih podatkov celo prekomerno ogrozila pravico do osebne varnosti funkcionarjev".
Državni zbor je zakon sprejel februarja 2006, z njim pa naj bi odpravili komisijo za preprečevanje korupcije kot samostojnega državnega organa, del njenih pristojnosti pa bi po uveljavitvi zakona prevzela nova državnozborska komisija. Zakonu so nasprotovali zlasti v opozicijskih SD in LDS, ki sta se odločili za ustavno presojo posameznih določb.
Vlagatelji zahteve so kot glavni razlog za zadržanje navedli ukinitev Kosove komisije kot neodvisnega organa za preprečevanje korupcije, ne da bi ga nadomestili z drugim organom, ki bi imel temu primerljivo stopnjo samostojnosti. Čeprav je bil zakon februarja lani v državnem zboru že sprejet, je namero vladne koalicije in SNS, da bi pristojnosti protikorupcijske komisije prenesli na komisijo državnega zbora, aprila lani preprečilo ustavno sodišče, ki je izvajanje zakona zadržalo.
Virant: Ukinitev protikorupcijske komisije ni protiustavna
Minister za javno upravo Gregor Virant meni, da odločitev ustavnega sodišča ne pravi, da je ukinitev sedanje komisije za preprečevanje korupcije protiustavna. Nasprotno, zakon o preprečevanju korupcije se bo izvajal le še do uskladitve zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, je poudaril minister, ki se sicer z odločbo ustavnega sodišča ne strinja predvsem v točki, ki se nanaša na nadzor nad funkcionarji.
Pri javnosti podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev se je ustavno sodišče odločilo za restriktiven pristop, saj je presodilo, da so na ministrstvu z objavo vseh podatkov o premoženju pregloboko posegli v zasebnost poslancev, ministrov in drugih funkcionarjev, je pojasnil Virant. Tako bodo verjetno v tistem obrazcu, v katerem funkcionarji poročajo o svojem premoženjskem stanju, poseben del namenili prijavljanju podatkov o spremembah premoženjskega stanja. Potem bo samo tisti del, ki se bo nanašal na spremembe premoženjskega stanja med trajanjem funkcije, dostopen javnosti, je povedal minister.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.