Prodaja Mercatorja: Na vrsti so ovadbe

Protikorupcijska komisija je v danes objavljenem načelnem mnenju ugotovila, da ravnanje odgovornih oseb v državnih delniških družbah in uradnih oseb v vladi, ki so kršile več predpisov in izvedle postopke nakupa in prodaje delnic za pridobitev vpliva v zasebnih delniških družbah, ustreza opredelitvi korupcije. Zaenkrat so osumljene štiri osebe, dva politika in dva menedžerja.

Po neuradnih podatkih gre za nekdanja direktorja Kada in Soda Tomaža Toplaka in Marka Pogačnika ter visoka uslužbenca Janševe vlade in finančnega ministrstva, ki ga je tedaj vodil Andrej Bajuk. Državno premoženje naj bi oškodovali za okoli 60 milijonov evrov.

Prvi prijavi že leta 2005

Prvi prijavi je komisija prejela jeseni 2005 zaradi domnevno sporne prodaje delnic ene od slovenskih družb. Večji del dokumentacije so sicer pridobili v letu 2008, nekaj pa tudi letos, je pojasnil predsednik komisije Drago Kos.

Čeprav načelno mnenje, ki nima pravnih ali materialnih posledic, ne navaja imen družb, pa je iz sklicevanja na postopke Računskega sodišča mogoče sklepati, da gre za zadevo Mercator oz. prodajo Kadovega in Sodovega deleža v Mercatorju, Istrabenzu in Pivovarni Laško, ki se je zgodila avgusta 2005.

Obsežna kazenska ovadba

Na komisiji že pripravljajo obsežno gradivo, ki ga bodo odstopili policiji zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. "Tudi sama kazenska ovadba bo štela več kot 50 strani," je dejal Kos in napovedal, da jo bodo odposlali najkasneje v ponedeljek. Skušamo stvar pripeljati do konca, zaenkrat nam dobro kaže, je dodal.

Zaenkrat so po Kosovih besedah osumljenci štirje, med njimi dva predstavnika izvršilne veje oblasti. Ni pa želel povedati, ali je med njimi tudi nekdanji predsednik vlade Janez Janša. Za zlorabo položaja je zagrožena kazen do treh let zapora, za premoženjsko korist pa do osem let, je dejal Kos. 

Dogovarjanje med menedžerji in državo

"Menedžerji različnih delniških družb so se v prvi polovici leta 2005 dogovorili, da se bosta dve delniški družbi v zasebni lasti uskladili z državo glede obvladovanja določene tretje delniške družbe," navaja komisija v načelnem mnenju in dodaja – podlaga je sodni spis, ki ji je bil predan –, da je bil vstop s pomočjo družb v stoodstotni državni lasti "pozneje dogovorjen pri visokem funkcionarju izvršilne veje oblasti".

Kot je na novinarski konferenci pojasnil Kos, gre pri sodnih spisih za zasebne tožbe menedžerjev in zasebnih podjetij; ti so po njegovih besedah "začeli bolj sproščeno sodelovati s komisijo". Kot je dejal, ima komisija tudi dovolj gradiva, s katerim lahko dokaže, da je sestanek, na katerem "je tekla beseda o teh zadevah", bil.

Kaj naj bi se dogajalo

Delniški družbi v stoodstotni državni lasti naj bi se po ugotovitvah komisije v interesu dveh zasebnih podjetij najprej kratkoročno likvidnostno zadolžili s soglasjem ministrstva za finance, potem kupili delnice tretje delniške družbe, nato pa vse njene delnice – skupna vrednost posla je bila 180 milijonov evrov – prodali zasebnima podjetjema.

Pri tem je prvi obrok kupnine zapadel v plačilo šele leto dni po podpisu pogodbe, ob tem pa sta podjetji že z dnem podpisa prodajnih pogodb pridobili vse bistvene pravice imetnika delnic, delniški družbi v državni lasti pa pravico do štirih letnih anuitet in plačila obresti na znesek neplačanih prodanih delnic.

Vlada pred 'operacijo' zamenjala upravo in nadzornike

Kot navaja protikorupcijska komisija, je vlada še "pred izvedbo dogovorjene operacije" v delniških družbah v lasti države, ki sta imeli delnice tretje delniške družbe, zamenjala upravo in nadzornike, novoimenovani član uprave ene od državnih delniških družb, ki je pozneje vodil prodajo delnic tretje delniške družbe, pa je hkrati opravljal funkcijo člana nadzornega sveta pri enem od kupcev delnic; v nadzorni svet kupcev delnic je bil imenovan visok državni uradnik vlade.

Državni delniški družbi sta kot prodajalki delnic na skupščini tretje delniške družbe takoj po podpisu prodajne pogodbe po predlogu kupcev delnic predlagali nove člane nadzornega sveta, kasneje je prišlo tudi do zamenjave uprave. "To pomeni, da sta kupca delnic uveljavljala pomembne pravice, ki pripadajo imetniku delnic, še preden sta jih plačala," navaja komisija.

Po navedbah protikorupcijske komisije sta po zagotovitvi ustreznega nadzornega sveta in uprave predčasno poplačala obveznost do obeh prodajalcev s pomočjo bančnega kredita in repo pogodb. "Iz pregledane dokumentacije izhaja, da so kot kreditodajalke v tej fazi nastopile tudi banke, v katerih ima Republika Slovenija solastniški delež," navaja Kosova komisija.

"Približno dve leti po nakupu delnic je zasebna delniška družba, ki je plačala kupljene delnice s pomočjo repo pogodbe, del teh delnic prodala in na temelju razlike med prodajno in nakupno ceno zaslužila okoli sto milijonov evrov," piše komisija v načelnem mnenju. Kot dodaja, je država leto kasneje tej družbi še likvidnostno pomagala prek družb v svoji lasti z nakupom pomembnega deleža novoizdanih obveznic, ki jih je izdala družba pod njeno kontrolo v skupni višini približno 30 milijonov evrov.

"To potrjuje, da je bil posel v celoti zelo kakovostno zamišljen in izpeljan, da državni organi in osebe, ki so bile vključene, posla niso razumele ali niso bile ustrezno obveščene ali niso opravljale nalog oziroma zadolžitev, ki bi jih morale," je pojasnil Miran Hren iz protikorupcijske komisije.

Komisija kot razlog za navzočnost elementov korupcije ugotavlja, da posel ne bi smel biti dopusten brez posebnih odobritev oz. soglasij, saj sta "državni delniški družbi kot prodajalca dolgoročno financirali nakup svojima kupcema in se za to celo kratkoročno zadolžili".

Država oškodovana

Izvedena prodaja tudi ni bila knjižena skladno z veljavnimi predpisi, posamezniki v vlogi nadzornikov obeh državnih družb so namerno delali neučinkovito, z opisanim postopkom je bila finančno oškodovana država, okoriščene pa zasebne delniške družbe, še navaja komisija.