V času epidemije covida-19 se je izkazalo, da je slovenska energetika v odlični kondiciji, saj ni prišlo do nikakršnih zastojev, ki bi jih odjemalci lahko občutili. "Nastavki, ki jih imamo v Sloveniji za energetsko politiko, so zelo dobri. Skupaj z vsemi sprejetimi dokumenti in načrti, ki so nekateri še v sprejemanju, plujemo v pravo smer," je ocenil državni sekretar z infrastrukturnega ministrstva Blaž Košorok.
Sprejeti pa bo treba odločitve, kako naprej. "Če bi najprej prenehal delovati TEŠ 6, nato pa z 2043 še Nek, pod predpostavko, da se mu življenjska doba podaljša, se bojim, da ostanemo Slovenci praktično brez lastne energije", je dejal in opozoril, da bi bila energija, kupljena iz tujine, precej dražja. "Predstavljajte si, da bi bilo gospodarstvo odvisno od uvoza energije," je opozoril.
Prepričan je, da je vsaka kriza tudi priložnost za razvoj, to vidi tudi v evropskih mehanizmih za okrevanje po koronski krizi in v skladu za pravičen prehod v brezogljično družbo. "Slovenija pridobiva kar nekaj nujno potrebnih sredstev. Če kdaj, je zdaj zgodovinska priložnost, da to izkoristimo. Seveda v pravi kombinaciji, tudi s trajnostno mobilnostjo," je dejal.
Prve orise o prihodnosti slovenske energetike je nastavil že sprejeti nacionalni in energetski načrt, ki po njegovih besedah "sicer ni podroben dokument, kot bi si marsikdo želel, da bo vsaka energetska dolina imela svoj projekt, temveč je dokument, ki bo doživel še kakšno revizijo, vendar je dober, saj nakazuje, v katero smer želi Slovenija iti".
Med drugim je že načel aktualno vprašanje opuščanje rabe premoga. "Za to imamo na voljo tudi sredstva sklada za pravičen prehod, ki je Sloveniji namenil kar nekaj milijonov evrov. Kot država bomo morali doseči konsenz, kdaj bomo opustili rabo premoga, tudi z uporabo morebitnega novega vira," je povedal Košorok.
TEŠ lahko, kot je prepričan, že zdaj postane tudi neke vrste sežigalnica odpadkov, saj mora Slovenija poskrbeti za svoje odpadke. "Mi to problematiko pozabimo, ko odvržemo in razvrstimo smeti. Te nekje končajo, država pa ima z odpadki velike probleme," je spomnil.
Vendar pa regijski centri za ravnanje že izdelujejo tudi gorivo iz odpadkov, ki ga je mogoče energetsko izrabiti. "Izvoza v tujino praktično ni več, včasih smo ga večinoma izvažali in drago plačevali. Zakaj ga ne bi v objektih za termično obdelavo tudi uporabili. Na ta način bi dobili in električno energijo in toploto. Seveda pod izjemno strogimi okoljskimi zahtevami," je dejal.
Razume sicer pomisleke lokalnega prebivalstva, "ki ne želi, da se jih zasuje z odpadki", vendar pa gre pri vseh morebitnih lokacijah za že energetsko obremenjene doline, "tako kot je sredi Ljubljane toplarna, ki mesto ogreva na premog".
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.