Koširju dosedanji mandat poteče prihodnji mesec, to funkcijo pa opravlja že od same ustanovitve zavoda pred desetimi leti. Ob polemični razpravi v državnem zboru o soglasju Koširju je opozicija, ki se ji je pridružila tudi koalicijska SLS, sicer opozarjala zlasti na usodne posledice, ki bi jih njegova neizvolitev utegnila imeti na področju sistema zdravstvenega varstva.
O Koširjevi morebitni ponovni potrditvi ali imenovanju novega generalnega direktorja ZZZS so razpravljali poslanci že včeraj. Po mnenju liberalne demokracije je Koširjeva slabost, ker se je ZZZS razvil v sistem, ki ne omogoča enakopravnega dostopa do zdravstvenih storitev in ki financira zmogljivosti v zdravstvu, ne pa potreb prebivalstva, hkrati pa ne obravnava enakopravno vseh bolnišnic v Sloveniji. Ponovnega Koširjevega imenovanja prav tako ne podpira DeSUS, ker nasprotujejo varčevanju na plečih ljudi, ki so pomoči najbolj potrebni. Menijo, da zavoda ne more reševati menedžer, ki ga je spravil v izgubo.
Podporo Koširju sta napovedali SLS in NSi. Po mnenju SLS imamo še vedno evropsko primerljiv standard na področju zdravstvenih storitev, čeprav nastajajo težave pri vzdrževanju dosežene ravni pravic instoritev. Poslanska skupina SLS podpira ministra pri prizadevanjih za odpravo pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu, vendar jo moti Kebrov "aroganten odnos". NSi podpira Koširja, ker se zavzema za avtonomnost zavarovalnic in skuša odpraviti pomanjkljivosti, saj je pripravil novo strategijo ZZZS, medtem ko je ministrstvo za zdravstvo nima.
Včeraj je predsednica skuščine ZZZS Ana Mokorel dejala, da ima Košir podporo skupščine zaradi izjemne strokovne usposobljenosti in zavzetosti za stabilno vodenje zdravstvene zavarovalnice. Po njenem mnenju si nobena politična stranka ne more lastiti sistema zdravstvenega zavarovanja.
Od 69 navzočih poslank in poslancev jih je za soglasje k imenovanju Koširja glasovalo 23, proti pa jih je bilo 44.
